V Škofiji Koper smo se zbrali na Mirenskem gradu. Zbranim katehetom, katehistinjam in katehistom se je pridružil tudi škof msgr. dr. Jurij Bizjak in se nam zahvalil za zavzeto katehetsko delo, ki ga je označil kot nujno moč oznanjevalnega dela Cerkve. Spregovoril je o istovetnosti, ki se v »ognju preizkuša«. Opogumil nas je k ohranjanju upanja v pričevanju za to, kar je sveto – naj se ne borimo proti, temveč pričujemo za sveto in istovetno.

FOTO: Slavko Rebec

V nadaljevanju smo prisluhnili ddr. Vereni in dr. Andreju Perku. Slednji je poudaril pomen očeta v vzgojnem procesu. Prav oče otroka usmerja in mu pomaga graditi moralo, kar pomembno zaznamuje otrokov odnos do vertikalne avtoritete. Mamine roke nežno in ljubeče sprejemajo, očetove pa kažejo pravo smer v odraslost. Ddr. Verena nas je vodila v sposobnost posredovanja kompleksnih spoznanj s pripovedjo, ki je »orodje smisla«, deluje celostno ter razvoja identitetne občutke in čut za moralo. Slikovito je predstavila umetniško genialnost pravljic, v katerih se zgodba dotika najglobljega v človeku ter prenaša pomembna sporočila naši duševnosti. Tako nas je spodbudila, naj tudi v katehetskem delu ne prezremo moči pripovedovane besede. V pogovoru smo razmišljali, da je kateheza prostor, kjer svetopisemska pripoved, ki je beseda Boga, nagovori osebno zgodbo posameznika. Tudi Jezus ni govoril v jeziku suhoparnih podatkov, temveč je uporabljal nazornost prilik, v katerih nauk oživi in nagovori. Pripovedovalec je posredovalec med vsebino in poslušalcem. Pri tem ne gre za nastop, saj pripovedovalec ob tem izginja, sporočilo pa preoblikuje tako njega kot prejemnika.

FOTO: Slavko Rebec

Srečanje smo sklenili s pogovorom v malih skupinah ob nekaterih izzivih dokumenta Sinodalna Cerkev v poslanstvu. Dotaknili smo se vprašanj o svetem krstu in sveti birmi, sodelovanju laikov in mestu ženske v Cerkvi.