MIVA: ko vidim ta lepi napis na nalepkah na avtomobilih, ki krožijo po naših cestah v daljni Afriki, se mi v srcu vzbudi velika hvaležnost za vse srečno prevožene kilometre vseh tistih, ki so darovali za to, in obenem tudi misel: kaj bi mi ubogi misijonarji brez MIVE? To je zelo zanimivo vprašanje. Ravno te dni mi je prostovoljka Katja, ki je bila pred kratkim v Angoli, v zakotnem kraju Kalulo, rekla približno takole: »Ko ste govorili o cestah in potrebah po avtomobilih, si tega res nisem predstavljala, a ko sem videla, s kakšno spretnostjo šoferji vozijo, da pridejo do cilja po grabnih in globokih jamah, brez teh terenskih vozil to nikakor ne bi bilo mogoče.«

Moje 34-letno misijonsko delo v Afriki to tudi potrjuje. Spominjam se svojega prvega obiska v notranjosti Angole leta 1991, ko smo se vozili po komaj vidni cesti, po kateri so leta in leta vozili tanki in zapustili jame, globoke za cel avto. Ko smo se po njih spustili v suši, je še šlo, a ko so bile polne deževnice in blata, nisi...