Jezus danes v govoru na gori ne govori, kaj naj storimo, ampak kdo smo. Ne postavlja pred nas seznama nalog, ki bi jih morali opraviti. Ne pravi: bodite uspešni, bodite močni, bodite vplivni. Pravi preprosto: vi ste sol zemlje in luč sveta. To ni naloga, ampak identiteta. To ni nekaj, kar občasno naredimo, ampak nekaj, kar živimo vsak dan: v odnosih, odločitvah in dejanjih.

V Jezusovem času je bila sol dragocena, skoraj sveta. Varovala je hrano pred gnitjem in ji dajala okus. Brez soli je meso propadlo in jed je bila pusta. Tako Jezus vidi kristjana: kot tistega, ki v svetu upočasnjuje razkroj in življenju vrača okus. Ne z nasiljem ali vpitjem, ne z obsojanjem, ampak z zgledom. Zvestoba, poštenost in čistost srca niso ostanki preteklosti, ampak pogoji, da svet ostane človeški.

Sol pa ne samo ohranja, tudi začinja. Vera je nekaj, kar nas ne sme zagreniti ali narediti dolgočasne. Kjer je vera živa, tam se rojevajo veselje, pogum in svoboda. Svet ne potrebuje »sladkorja«, ki olepšuje, amp...