Rodila se je leta 1891 v Vroclavu kot sedmi otrok globoko verne judovske družine. V času šolanja in življenja pri starejši sestri, agnostični intelektualki, ji je obstoj Boga postal nerazumljiv in nesprejemljiv. Pri štirinajstih letih se je razglasila za ateistko. Zapustila je judovsko vero in se začela poglabljati v filozofijo, da bi v njej našla smisel človeškega bivanja. 

Srečala se je s filozofijo fenomenologa Husserla, seznanjala se je z mislimi vodilnih takratnih filozofov (Conrad-Martius, Max Scheler, Adolf Reinach ...) in po ovinkih znova prišla v stik z mislijo na Boga. Ko pa je čez čas dobila v roke življenjepis sv. Terezije Ávilske, jo je branje tako prevzelo, da je vzkliknila: »To je resnica.« Tedaj se je odločila, da bo postala katoličanka. Krščena je bila 1. januarja 1922.

Žena z globokim duhovnim življenjem

Tedaj se je njeno življenje povsem spremenilo. Želela se je Bogu popolnoma posvetiti. Deset let je bila vzgojiteljica v šoli dominikank v Speyerju in docentka na pedagoškem institutu univerze v Münstru. Učenke so se je spominjale kot ljubeče matere in kot žene z globokim duhovnim življenjem.

Življenje želela darovati za rešitev duš

Leta 1933 je nastopil Hitler in tedaj se je v Nemčiji začelo preganjanje Judov. Edith je takrat začutila v sebi globoko povezanost s svojim narodom. Zapisala je: »Večina Judov ne priznava Kristusa, ali ni zato dolžnost tistih, ki to razumejo, da nosijo ta križ.« V tem času je tudi dozorela njena odločitev, da vstopi v karmeličanski samostan. To se je zgodilo 14. oktobra 1933 v Kölnu. Prepričana je bila, da je to edini kraj, kjer bo mogla svoje življenje darovati za rešitev duš, v samoti ter v veseli in preprosti pokorščini Pravilom in v skupnem življenju. Pri preobleki naslednje leto je prevzela ime Terezija Benedikta od Križa. Leta 1938 je napravila večne zaobljube, 31. decembra tega leta pa so jo premestili, da bi jo kot Judinjo rešili pred preganjanjem, in sicer v karmeličanski samostan Echt na Nizozemskem.

Umrla v Auschwitzu

Ko so holandski škofje med vojno povzdignili glas zoper preganjanje Judov, so se nacisti znesli predvsem nad tistimi Judi, ki so postali kristjani. 2. avgusta 1942 so jo gestapovci aretirali skupaj s sestro Rozo, ki se je zatekla v samostan. 9. avgusta sta bili ubiti v krematoriju v Auschwitzu.

Svetničini spisi so zbrani v štirinajstih zvezkih in še vedno zbujajo veliko pozornost. Za blaženo je bila razglašena 1. maja 1987, za svetnico pa 12. oktobra 1998.