Vsaka posvečena cerkev, župnijska in podružnična, slovesno praznuje obletnico posvetitve, slovesni praznik naslova (zavetnika) in godove tistih svetnikov ali blaženih, katerih posmrtni ostanki so shranjeni ali pokopani v cerkvi. Ob takem prazniku v cerkvah potekata maša in molitveno bogoslužje, pravijo na Slovenski škofovski konferenci (SŠK).

Kdaj obhajanje posvetitve?

Posvečena cerkev obhaja pravo obletnico posvetitve na sam dan posvetitve oziroma na nedeljo prej ali pozneje, če je to ena izmed navadnih nedelj. Obletnico posvetitve cerkve sicer obhajajo na najbližji dan, ki ni praznik ali slovesni praznik.

Kaj, če ne poznajo letnice posvetitve?

V tistih cerkvah, pri katerih obletnice posvetitve (več) ne poznajo, obhajajo obletnico posvetitve v nedeljo pred praznikom vseh svetih, torej na žegnanjsko nedeljo. Ta dan smejo za obletnico posvetitve izbrati tudi druge posvečene cerkve, zlasti starejše. Slovenska škofovska konferenca priporoča, da se krajevno občestvo za prvo ali drugo možnost obhajanja tega praznika odloči za stalno.