Mama Dana nas je ob svojem pogrebu 12. aprila še zadnjič zbrala skupaj. Tako kot je ona želela. Ne v žalosti, pač pa v zrenju velikonočne skrivnosti, ki naš pogled usmerja k veselju vstajenja. Njena osebnost pa je v meni prebudila čustva, ki bi jih rad izrazil. Saj v mami Dani nisem videl le babice, ki je nikoli nisem imel, pač pa sem v njej prepoznal slovensko mater, ki je zgradila naš narod.

France Prešeren je ta DNK slovenske kmečke žene opisal z besedami:

Zvestó srce in delavno ročico

za doto, ki je nima miljonarka,

bi bil dobil …

Besede, ovite v vzvišenost takratne poezije, ki pa so, ko gledamo na življenje mame Dane, tako vzvišene zaradi resničnosti same. Kdo bi lahko bolje, bolj preprosto in hkrati bolj vizionarsko opisal mamo Dano, slovensko mater, kot Prešern? Zvesto srce, delavna ročica se ne more primerjati z doto, ki jo ima milijonarka.

Prav zares je mama Dana živela Prešernove vrstice...