Želim opisati, kaj se je pred dvema letoma zgodilo v naši družini. Sem babica in z menoj v naši hiši živi družina mlajšega sina. Ko sem izgubila moža, se je isto leto, le nekaj mesecev po njegovi smrti, rodila prva vnukinja. To rojstvo je bilo zame posebno doživeto, saj je v hišo prišlo novo življenje, ki je napolnilo praznino po izgubi drage osebe. Po nekaj letih se je rodila druga vnukinja, kasneje še vnuk. Moram omeniti, da sem babica še enemu vnuku, sinu starejšega sina. Hiša je postala polna otroške razigranosti, kar me je zelo razveseljevalo. Spominjalo me je na čase, ko sem z velikim zadovoljstvom opravljala učiteljski poklic. Bilo mi je prijetno med otroki, ki tako zelo potrebujejo, da jih nekdo sprejema, posluša in ima rad.

Bogu se zahvaljujem za svoje vnuke in tudi neprestano molim zanje. Rekla bi, da je poslanstvo nas babic in dedkov, da z molitvijo podpiramo in krepimo naše otroke in vnuke.

Leta minevajo, mi postajamo starejši, naši vnuki pa tudi odraščajo. Ko je ta moja pr...