Na pevski vaji sem včasih presenečena, ko zborovodja reče: »Pojte vzhičeno!« Rada bi ustregla navodilu, a v resnici pomislim: »Pa kaj je s tabo? Kje živiš? Ali misliš, da to ljudje sploh še znamo?«

In res, ko sem sama nad nečim navdušena, naletim na začudene, mrke, nezainteresirane obraze, ki mi govorijo, da sem jih kvečjemu zmotila pri njihovi ravnodušnosti, in se mi niso pripravljeni pridružiti v navdušenju. Moja izkušnja je, da so goreči ljudje ravno tako slabo sprejeti v družbi kot pasivneži in nergači.

Kaj se zgodi v človeku, da izgubi to sposobnost? Otrok se navdušuje, po drugi strani pa brez zadržkov izraža svoj obup. Ni ga strah izraziti, kar čuti, in vsakemu čustvenemu valu se prepusti z vsem telesom. Odrasla spoznavam, da nam je Bog podaril navdušenje in tesnobo, da bi nam po njima govoril. Ko srce plameni za neko stvar, imamo moč in milost, da premikamo stvari, navdušimo še druge, ustvarimo nekaj lepega in dobrega. V knjigi Razodetja pravi: »Vem za tvo...