Ko so se pred 1700 leti v Niceji prvič zbrali škofje iz vsega takrat znanega sveta, okoli tristo jih je bilo, tam niso le razreševali takratnih teoloških kontroverz in zapisali prvih besed nicejsko-carigrajske veroizpovedi, ki jo pri nedeljski evharistiji izrekamo tako katoličani kot pravoslavni (in tudi drugi kristjani). Zbrani ob cesarju Konstantinu so določili tudi enoten način določanja datuma obhajanja velike noči, in sicer na nedeljo po prvi pomladanski polni luni.

Želje po enotnem datumu

Po nicejskem koncilu (325) se je zato velika noč več kot dobro tisočletje obhajala na enoten datum in šele po letu 1582, ko so začele zahodne cerkve uporabljati gregorijanski koledar (ta se je postopoma uveljavil tudi kot civilni koledar), vzhodne cerkve pa so obdržale dotedanji julijanski koledar, se praznik obhaja na različne datume. Posledično veliko noč pravoslavni kristjani obhajajo en ali do pet tednov pozneje kot katoličani, na nekaj let datuma sovpadeta.

Zaradi sovpadanja datumov prav v ...