Pred nedavnim sem govoril z nekom, ki se je z brati zapletel v spor glede delitve dediščine. Pretreslo me je, kako so na prvi pogled dobri nameni, kot so želja po ohranjanju družinske dediščine in spominov na eni strani ter iskanje občutka varnosti, ki ga prinaša dodatno posedovanje takšnih ali drugačnih materialnih dobrin, na drugi strani, popolnoma prekrili pristne odnose, ki so med brati vladali prej. Vprašanja, ali bi se temu dalo izogniti, ali je to zdaj mogoče preseči ter kdo in koliko bi moral za to popustiti, so boleče obvisela v zraku.

Jezusov odgovor človeku, ki je v podobnem položaju in ga prosi, naj glede dediščine razsoja med njim in bratom, je precej radikalen. Njega in nas posvari pred vsakršno lakomnostjo, dobičkaželjnostjo in pohlepnostjo ne glede na to, v kako plemenite razloge in namene smo jih sposobni zaviti. Želi namreč, da bi razumeli, da naše življenje ne izhaja iz našega premoženja in ni odvisno od tega, kar imamo. Stvari namreč pridejo in gredo, vsi pa si želi...