Začetek novega šolskega leta je pravi čas za razmislek, kako se tega lotiti, da bi bile možnosti za uspeh čim večje in bi hkrati izgubili najmanj živcev in pridobili čim manj sivih las. V tokratni osrednji temi dajo mame kar nekaj konkretnih nasvetov, kako v novo šolsko leto s čim manj stresa.

Hkrati je na mestu postati ob vprašanjih, kako svojemu otroku pomagamo postati oseba, ki se modro odloča brez našega vodstva, in kako katoliškemu otroku pomagati postati katoliški odrasli.

Kako svojemu otroku pomagamo postati oseba, ki se modro odloča brez našega vodstva?

Mu damo priložnost, da se odloči za odpuščanje, usmiljenje, krepost …? Mu omogočimo priložnosti, da sreča Jezusa? Se zavedamo, da če njegovega življenja ne oblikujemo mi, bodo to storili drugi? Tako na področju odnosov, spolnosti kot tudi vere. Smo vključeni, ga vodimo? Se sami učimo, rastemo, molimo, iščemo spreobrnjenje in svetost?

Ne moremo dati, česar nimamo. In če sami nismo učenci, ne moremo drugim pomagati, da bi to postali. Morda nam je v pomoč pri opravljanju (starševske) službe lahko tudi Pavlov nasvet Timoteju v 2 Tim 4,2–8.

Članek je bil objavljen v reviji Naša družina plus (1/2026).