Poletje se izteka in v marsikaterem domu že pričakujejo novo šolsko leto. Družine se nanj pripravljajo različno, izkušnje štirih različnih mam pa kažejo, da miren vstop v šolo ni stvar naključja, ampak premišljenih praks, obredov in dogovorov, ki jih vsaka družina oblikuje po svoje.

Petra Kmet, mama osmih otrok. FOTO: Osebni arhiv

Šola je novo lepo obdobje, ne »odrešitev« za starše

Družino Kmet iz Šmarja - Sapa poleg staršev sestavlja osem otrok, med katerimi so štirje osnovnošolci, dve srednješolki, ena deklica obiskuje vrtec, ena pa je še dojenčica. Priprave na šolo začnejo med počitnicami, ko umirjeno pospravijo stare potrebščine in pripravijo nove, pravi mama Petra Kmet. Po nakupih pred šolo se odpravijo večkrat: »V trgovino vzamem s sabo enega, dva, mogoče tri, če so starejši, da niso vsi naenkrat in je lažje. Seveda pogledamo, kaj je cenejše in se splača, ampak če vidim, da si nekdo nečesa zelo želi, mu to omogočim, da bo stvar z veseljem uporabljal,« pravi Petra.

Ker so počitnice dolge in je družina ves čas skupaj, lahko staršem kdaj pride na misel, da je prvi september zanje »odrešitev«, pravi Petra, ki se trudi, da so počitniški dnevi dobro izkoriščeni in da tudi, ko je naporno, otrokom ne zagrozi s koncem počitnic in začetkom šole. 1. september otrokom predstavi kot začetek novega lepega obdobja, ki se ga morajo privaditi. Kljub vsemu pa je ta prehod za otroke stresen in zahteva več pogovora in razvedritve, dodaja.

Za umirjena jutra je pomembno, da med šolskim letom torbe pripravimo dan prej in se zjutraj zbudimo malo prej, kot je nujno.

Pravočasna priprava za umirjenost in molitev

»Najbolj pomembno za umirjena jutra se mi zdi, da med šolskim letom torbe pripravimo dan prej in se zjutraj zbudimo malo prej, kot je nujno, se v miru pripravimo, pojemo zajtrk in je začetek dneva lep in umirjen. Kadar nam ne uspe in je jutro napeto in v naglici, včasih celo v prepiru, se vsaj na poti do šole pobotamo, tako da kljub vsemu dan začnejo pomirjeni. Preden se poslovimo, vsakega še pokrižam in mu zaželim lep dan. Včasih po poti še kaj ponovimo, a nikoli na silo. Ponavadi po poti zmolimo tudi kratko jutranjo molitev in zapojemo kakšno pesem,« pove Petra. Pri večernih molitvah pred začetkom šolskega leta včasih dodajo molitev za učitelje in vzgojitelje, ki jih bodo imeli otroci. »Da nimamo do njih le pričakovanj, ampak naredimo tudi svoj del,« razloži.

Dragocen čas vrnitve domov

Petra ceni čas, ko se otroci vračajo domov. Opaža, da jim veliko pomeni, da jih nekdo ob prihodu sprejme. Takrat običajno takoj povedo, kaj jim je bilo v šoli težko, kaj smešno, česa jih je strah, kakšne krivice so doživeli. Kasneje, ko se domov vrne mož, je dostikrat odgovor že zelo prečiščen ali pa je, kot da se ni nič zgodilo.

Opaža, da otrokom veliko pomeni, da jih nekdo ob prihodu domov sprejme.

Pri delu za šolo otroke usmerjata, da si med seboj pomagajo: »To jih poveže, starejši ponovijo z mlajšimi, kar nam prihrani čas.« Domača naloga je na vrsti, ko pridejo domov, si povedo, kako so in kaj pojedo. Popoldne imajo otroci še obšolske dejavnosti. Te si lahko poljubno izberejo – edini pogoj je, da starša nista njihova taksista. »Ne bova dala družine na drugo mesto zato, da bi nekdo treniral to in ono. Če pa je kakšna želja res močna, poiščemo način, da jo uresničimo,« pravi.

Petra otroke spodbuja, da na začetku šolskega leta dobro »zaštartajo«. »Kasneje se ti kdaj tudi zalomi, a če si dobro začel, gre vse lažje. Če pa začneš slabo, se lahko potem zelo trudiš, pa ni več isto. To še posebej velja ob prehodih, na primer z razredne na predmetno stopnjo, oziroma ko dobiš nove učitelje in sošolce,« verjame.

Tamara Velikanje, mama treh otrok in socialna pedagoginja. FOTO: Osebni arhiv

Postavitev družinskih prioritet in urnika

Tamara Velikanje je mama treh otrok in socialna pedagoginja na Osnovni šoli Idrija. Ob začetku šolskega leta si njihova družina najprej postavi prioritete. »Pri nas je na prvem mestu Bog, potem družina, nato šola, šele nato denimo nogomet. Če stvari v šoli ne bodo dobro funkcionirale, bo posledica, da bo treba kakšen trening izpustiti,« ponazori.

Naslednji koristen pripomoček njihove družine pa je družinski urnik: kdaj se zjutraj vstane, kdaj se pride iz šole, katere so popoldanske dejavnosti, kdaj se gre spat ipd. V njegovo pripravo vključi tudi otroke. »To je učenje organizacije časa, s čimer se sicer tudi poklicno pri delu z otroki veliko ukvarjam – pri razporejanju testov, organizaciji popoldneva, da si otroci vzamejo dovolj časa za nalogo, prosti čas in prijatelje,« pojasni.

Koristen pripomoček je družinski urnik: kdaj se zjutraj vstane, kdaj se pride iz šole, katere so popoldanske dejavnosti, kdaj se gre spat ipd. V njegovo pripravo vključi tudi otroke.

Obred izbire potrebščin in blagoslova

Opaža tudi razliko med tem, ali starši na spletu naročijo vse šolske potrebščine ali pa gre tudi otrok v trgovino in jih sam izbere. »Gre pravzaprav za nekakšen obred,« ugotavlja: »da greš med police, prijemaš stvari in izbereš tiste, ki so ti všeč … Če imaš možnost sam izbrati, je večja verjetnost, da boš do teh stvari razvil odnos in bolje skrbel zanje.« Med obredi ob začetku šolskega leta je za njihovo družino tudi župnijski blagoslov šolskih torb.

Šola je otrokova odgovornost

Izpostavi tudi pomen dogovora, da je šola otrokova odgovornost. Kot mama je bila pri prvem sinu sprva precej vključena v delo za šolo, zaradi česar ji je bilo kasneje težko stopiti nazaj in mu omogočiti samostojno delo. »Recepta za pravo mero pravzaprav ni – vsak otrok je drugačen. V šoli pa vidim, da dlje časa, kot starš preveč dela z otrokom, težje se je kasneje umakniti,« doda.

Kot socialna pedagoginja, ki dela v šolski svetovalni službi in nudi dodatno strokovno pomoč, opaža, da je predvsem pri otrocih, ki potrebujejo več pomoči in podpore, nujno, da se že v začetku septembra resno lotijo šolskega dela, saj sicer lahko izgubijo rdečo nit in imajo potem lahko precej težav. Staršem svetuje, da na začetku šolskega leta otroka nekoliko bolj spremljajo, nato pa mu postopoma prepuščajo nadzor, hkrati pa znajo prepoznati, kdaj je potrebna njihova spodbuda.

Nujno je, da se otroci že v začetku septembra resno lotijo šolskega dela, saj sicer lahko izgubijo rdečo nit in imajo potem lahko precej težav.

Po njeni oceni skrbi na začetku šolskega leta pri otrocih in starših povzročajo predvsem spremembe, kot je oblikovanje novih oddelkov na prehodu iz razredne v predmetno stopnjo ali menjava razrednika. Težave s šolskim delom pa se navadno pojavijo kasneje: »Na primer ob koncu polletja ali ko se naberejo slabše ocene,« pojasni. Opaža, da je v odnosu družine do šole veliko odvisno tudi od tega, koliko so starši obremenjeni z lastnimi obveznostmi in koliko uspejo otrokom dati potrebno pozornost.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Naša družina plus (1/2026). Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije.