Zavetnik: Zavetnica vrtnarjev, trgovcev s cvetjem, pivovarnarjev, rudarjev, novoporočencev, nevest, porodnic

Atributi: rože, sadje,

Med podobami v starih slovenskih pratikah in koledarjih redno najdemo sv. Rotijo – tako si je naše ljudstvo prikrojilo ime Doroteje ali Dore – s koškom rož in jabolk v levici in s palmovo vejico v desnici. Tudi po naših cerkvah je ta svetnica marsikje upodobljena, saj so jo radi in zelo častili kot zavetnico nevest in cvetličarjev; pogosto pa so se ji tudi priporočali kot priprošnjici vsi tisti, ki so trpeli zaradi krivičnih obdolžitev. Češčenje sv. Rotije živo izraža ljudsko zaupanje v božjo pomoč po svetniški priprošnji.

O svetnici pove bistveno že rimski martirologij: »V kapadokijski Cezareji se praznuje rojstni dan za nebesa sv. Doroteje; device in mučenke. Sapricij, cesarski namestnik te province, jo je kaznoval z mučenjem, potem so jo s pestmi bili v obraz; nazadnje pa obsodili na smrt z obglavljenjem. Ob njenem pričevanju se je k veri v Kristusa spreobrnil sodni pristav (odvetnik) Teofil; tudi njega so takoj nato trdosrčno trpinčili na mučilnem konjiču, končno pa umorili z mečem.«

To poročilo spopolnjujejo stara izročila, ki hvalijo na svetnici njeno zgledno deviško čistost, ljubezen do Boga in ubogih, pa tudi njeno modrost. Čeprav ima njena zgodba nekaj podobnosti z opisom mučeništva sv. Neže, da ju večkrat upodabljajo drugo ob drugi, ni dvoma, da je Doroteja samostojna svetniška osebnost, izpričana po dosti starem življenjepisu, pozneje legendarno spremenjenem v spodbudno pripoved. Domnevajo, da je bila mučena leta 304 pod cesarjem Dioklecijanom.

Goduje 12. marca.