»Kadar mrliča so umile in z oljem mazilile dekle,

lepi nadele hitón mu pa v prt ga blesteči zavile,

dvigne Ahil ga s svojo rokó, položi na nosila.«

(Homer, Iliada 24, 587–589)

»Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.« (Jn 19,39-40)

Človek starega veka je védel, kako pokopati pokojnega.

In kako je danes? Številke med slovenskimi katoličani so, milo rečeno, katastrofalne. Ne samo, da je pogreb v krsti skorajda že izginil, tudi pri pogrebih v žari pokojnik praviloma ni deležen dostojnega slovesa od telesa.

Zadnji dan preteklega leta smo pokopali mojo ženo Ivanko. Zaradi agresivnega raka smo vedeli, da je smrt neizbežna, zato smo se lahko na slovo dobro pripravili. Zame sta bili odločitvi, da bo po smrti ležala doma in da jo bomo pokopali s celim telesom, povsem naravni. Odločitvi, ki ju ne bom nikoli obž