Celoletno praznovanje spomina na dr. Korošca poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Bil je ena redkih političnih osebnosti, ki je dala pečat slovenski in jugoslovanski zgodovini

Naprej je bil v soboto, 14. maja, mednarodni znanstveni simpozij. Navzoče sta pozdravila župan Občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana in akademik dr. Peter Vodopivec, ki je prebral besede predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika dr. Petra Štiha.

Ta je zapisal, da je pred 150 leti v Biserjanah, v neposredni bližini Svetega Jurija ob Ščavnici rojeni Anton Korošec odločilno zaznamoval slovensko politiko v zadnjem obdobju Avstroogrske monarhije in v medvojni Jugoslaviji.

Dr. Anton Korošec je bil najpomembnejši slovenski politik v letih od 1918 do 1940. Na proslavi 20-letnice Jugoslavije v Šoštanju.

»Bil je ena redkih političnih osebnosti na Slovenskem, ki je dala pečat ne samo slovenski, ampak tudi jugoslovanski zgodovini, kot tudi zgodovini Avstroogrske monarhije pred njenim razpadom. Še za časa svojega življenja je bil Anton Korošec ovenčan z epitetoni kot sta voditelj in celo oče slovenskega naroda.

Oboje dobro ilustrira njegov ugled in položaj, ki ga je zavzemal med Slovenci, čeprav je seveda potrebno takšne oznake, ki so bile nadevane še marsikomu drugemu, jemati s pravo mero zadržanosti, še zlasti v zgodovinopisju.«

Zgodovinar dr. Andrej Rahten. FOTO: Ivo Žajdela

Ni bil deležen zgodovinopisne pozornosti in še manj zgodovinskega spomina

Dr. Štih je dodal, da je ne glede na to nedvomno, da je bil Anton Korošec izstopajoča slovenska zgodovinska osebnost, ki kot katoliški duhovnik in politik v času komunistične oblasti v povojni Sloveniji ni bil deležen zgodovinopisne pozornosti in še manj zgodovinskega spomina, odgovarjajočega njegovemu pomenu.

Zato ne preseneča, da je prva znanstvena monografija o Korošcu, ki pa obravnava le čas do konca monarhije, nastala v tujini, na Dunaju, kot doktorska disertacija na tamkajšnji univerzi leta 1990. Napisal jo je Feliks Bister, eden od soorganizatorjev današnjega posveta, in je pri Slovenski matici v slovenščini izšla leta 1992 ter tri leta kasneje pri založbi Böhlau še v nemščini.

Konec leta 1990 je bil v Mariboru ob petdesetletnici njegove smrti organiziran tudi prvi simpozij o Korošcu, referati pa so bili nato objavljeni v Prispevkih za novejšo zgodovino.

Zgodovinar dr. Peter Vodopivec. FOTO: Ivo Žajdela

Že tretji Korošcu posvečeni simpozij v Svetem Juriju ob Ščavnici

V naslednjih treh desetletjih so se slovenski zgodovinarji, pa ne samo oni, precej bolj načrtno ukvarjali s Korošcem. Med drugim sta prav v Svetem Juriju ob Ščavnici potekala dva simpozija o Antonu Korošcu. Prvi leta 2006 z naslovom Anton Korošec in njegov čas, drugi leta 2017 pa je nosil naslov Anton Korošec in stoletnica Majniške deklaracije.

Vrhunec tega zanimanja za Korošca pa nedvomno predstavlja prav letošnje jubilejno leto, ko sta poleg že tretjega Korošcu posvečenega simpozija v Svetem Juriju ob Ščavnici izšli kar dve njegovi biografiji. Andrej Rahten je pri Cankarjevi založbi objavil monografijo Anton Korošec, slovenski državnik kraljeve Jugoslavije, Mateja Ratej pa pri založbi Beletrina knjigo z naslovom Triumfator Anton Korošec v prvi Jugoslaviji.

Zgodovinarka Emma Hatto. FOTO: Ivo Žajdela

Le kip in ulica gotovo ne odražata pozornosti, ki si jo zasluži

»Če je zgodovinopisje z omenjenimi deli in simpoziji bolj ali manj poravnalo svoj dolg do Korošca, pa ta nedvomno ostaja na področju javnega spomina nanj,« opozarja predsednik SAZU dr. Peter Štih in dodaja, da doprsni kip in spominska soba v rojstnih Biserjanah ter nagrobnik na ljubljanskem Navju, ki si ga deli s svojim političnim naslednikom Francem Kulovcem, gotovo ne odražajo pozornosti, ki si jo zasluži.

Dejal je tudi, da je ena od komaj znanih stvari o Korošcu tudi dejstvo, da je spadal med tiste slovenske politike, ki so že kmalu po vzpostavitvi nove države v dvajsetih letih 20. stoletja podpirali prizadevanja za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Korošec se je že leta 1926 sopodpisal pod javni poziv za ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti, za katero je v tridesetih letih kot minister lobiral tudi v Beogradu in jo po ustanovitvi leta 1938 kot eden njenih večjih mecenov podprl s privatno finančno donacijo.

Politično strankarsko strukturo v Slovenji je dr. Korošec uspel dvigniti na nivo stabilnih demokracij.

Na simpoziju je nastopilo šest predavateljev

Zgodovinar dr. Andrej Rahten je govoril o temi Korošec na dvoru Karađorđevićev.

Mlada raziskovalka iz Združenega kraljestva Emma Hatto, ki je na univerzi v Southhamptnu diplomirala iz teme Anton Korošec med letoma 1918 in 1929, kar je tudi njena tema pri znanstvenem raziskovanju in pisanju doktorske disertacije. V slovenščini je prebrala predavanje o Korošcu kot predsedniku vlade v letih 1928 in 1929.

Zgodovinar dr. Igor Grdina. FOTO: Ivo Žajdela

Dr. Peter Vodopivec je govoril o temi Korošec, SLS in Bolgari, dr. Igor Grdina, o dveh kolosih, Šušteršiču in Korošcu, Franc Rozman pa o Korošcu kot častnem občanu Bleda.

Na simpoziju je občina podelila nagrado Antona Korošca, razpisali so jo v višini 5.000 evrov, umetnostnemu zgodovinarju dr. Damirju Globočniku na temo Korošec v mednarodnih karikaturah, ki jo je nato tudi predstavil. Samo v slovenskih medijih je našel več kot sto karikatur.

Husnija Kamberović (Korošec in Mehmed Spaho) in (Walter Lukan (Krek in Korošec – Korošec in Krek) sta se opravičila. Vsi prispevki bodo objavljeni v zborniku.

Umetnostni zgodovinar Damir Globočnik (desno) je iz rok župana Antona Slane (levo) in zgodovinarja Feliksa J. Bistra prejel nagrado Antona Korošca. FOTO: Ivo Žajdela

V župnijski cerkvi spominska maša, nato v kulturnem domu slavnostna akademija

V nedeljo, 15. maja, je bila v župnijski cerkvi sv. Jurija spominska maša, nato pa v kulturnem domu slavnostna akademija. V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Mešani pevski zbor Sveti Jurij ob Ščavnici.

Zbrane je nagovoril rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič. Slavnostni govornik je bil dr. Ludvik Toplak, nekdanji rektor Univerze v Mariboru, zdaj predsednik fakultete Alma Mater Europaea.

Na slavnostni akademiji je bil slavnostni govornik dr. Ludvik Toplak. FOTO: Franc Čuš

Najprej je spomnil na pomen okolja in mladostne vzgoje, kjer se je oblikovala osebnost dr. Antona Korošca. Odraščal je v tradicionalni slovenski kmečki, krščanski in narodno zavedni družini v Prlekiji ter se oblikoval v letih, ko je njegov sedem let starejši somišljenik dr. Janez Evangelist Krek pisal knjigo Črne bukve kmečkega stanu.

Kmečko okolje v začetku 20. stoletja mu je dalo občutek za realnost, za primarno potrebo ljudi in naroda po svobodnem trdnem gospodarstvu, kar je prvi pogoj za osebno ter narodovo svobodo in neodvisnost.

Lokalna skupnost pri Svetem Juriju mu je dala socialno inteligenco, občutek in zavest solidarnosti, vzajemnega spoštovanja, identitete, tolerance in organizacije, ki je programsko grajena od spodaj navzgor in kot taka je bila tudi temelj SLS, kar je sicer značilnost vseh konservativnih strank.

Na slavnostni akademiji je zbrane nagovoril rektor Univerze v Ljubljani dr. Gregor Majdič. Foto: Franc Čuš

V hierarhiji vrednot je poudarjal, da je interes naroda nad interesi stranke

Družina je dr. Korošcu dala čustveno inteligenco, empatijo in krščansko vzgojo. Cerkev pa mu je dala zgodovinsko in presežno transcendenčno dimenzijo, občutek za hierarhijo vrednot ter odgovornosti, vključno s slovensko narodno zavestjo, kar vse je na odličnih šolah še sam strastno nadgradil.

V hierarhiji vrednot je posebej poudarjal, da je interes naroda nad vsemi interesi stranke. Glede odnosa vere in šole je sledil Slomškovemu sporočilu: »Božja beseda bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike.«

Vse to, kar mu je dala družina, vera, lokalna skupnost in dobre šole, je dr. Korošca determiniralo tako doma pri oblikovanju politične strategije v Sloveniji, kot na Dunaju in v Beogradu, da je iskal optimalne rešitve za Slovence najprej znotraj Habsburške monarhije ter kasneje znotraj Jugoslavije.

Okolje, mikro kultura v Prlekiji je Antona Korošca spodbujalo, da je izgrajeval ter izpopolnjeval tudi sebe, kot se je to spodobilo za gospoda, in kot je to okolica v Prlekiji pričakovala.

 V kulturnem programu so sodelovali učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Ščavnici. FOTO: Franc Čuš

Dota, ki jo je Korošec prinesel iz otroštva

Dr. Toplak je dejal, da mu je dota, ki jo je Korošec prinesel iz otroštva, zagotavljala uspeh na Dunaju, kot vodji Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu, da je uspešno povezal interese južnoslovanskih narodov v luči interesov Slovencev kot narodne identitete v pogojih parlamentarne demokracije.

V tem svojstvu se je pogajal s Kraljevino Srbijo o združitvi v Kraljevino SHS ter kot minister ali predsednik vlade ob močni volilni podpori SLS, uspešno krmaril med Srbi, Hrvati in muslimani, vse zato, da bi zagotovil ter obranil položaj Slovencev kot naroda.

V Ljubljani je s povezovanjem premagal notranje spore in dosegel politično enotnost stranke, utrdil je strankarsko infrastrukturo od temeljev do vrha ter oblikoval gospodarski program SLS z močnimi elementi solidarnostne socialno tržne ekonomije v zadružništvu, vse z vizijo, da zagotovi Slovenijo kot celoto, vključno s povezavo Slovencev v zamejstvu.

Ekonomski model socialno tržne ekonomije, ki so ga v Ljubljani oblikovali po Krekovi smrti izobraženci, zlasti Gosar in Ušeničnik, je bil filozofski temelj SLS in so ga Nemci nadgradili desetletje kasneje, po drugi svetovni vojni, kot temelj novega modela za Evropsko skupnost.

Na slavnostni akademiji so sodelovali dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. FOTO: Franc Čuš

Kozmopolitska in intelektualna razsežnost dr. Antona Korošca

Spomnil je, da je v Beogradu opravljal najodločilnejše funkcije kot predsednik vlade, kot večkratni minister in kot predsednik senata, je zato imel odločilno besedo pri ustanovitvi univerze v Ljubljani in ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Odnos do slovenske kulture je izkazoval tudi s tem, da bi naj kupil vsako knjigo, ki je izšla v slovenskem jeziku, zlasti pa z dobrodelnostjo in štipendijami za mlade talente.

Kozmopolitska in intelektualna razsežnost dr. Antona Korošca se je potrjevala tudi v mednarodni dejavnosti. Leta 1926 se je osebno udeležil prvega kongresa Panevropskega gibana na Dunaju, kjer je poudaril pomen tesnega evropskega sodelovanja za Združeno Evropo.

Prvo znanstveno monografijo o Korošcu je napisal dr. Feliks Bister. Nastala je v tujini, na Dunaju, kot doktorska disertacija na tamkajšnji univerzi leta 1990, obravnava pa čas do konca monarhije. FOTO: Ivo Žajdela

Spričo poznavanja socialnih danosti in kulturnih potreb Slovencev, poznavanja parlamentarne demokracije, poznavanja domače in mednarodne konstelacije političnih sil je v hierarhiji vrednot postavljal interes naroda nad partikularne strankarske interese.

Tako je uspešno kljuboval skušnjavi strankokracije in kulta osebnosti, ki je sicer značilnost populističnih ter pragmatičnih strank brez programa, se zavzemal za enako in splošno volilno pravico ter posebej volilno pravico žensk.

Iz rodne vasi je nosil v sebi kulturo strpnosti do drugače mislečih 

Posebej je poudaril, da je iz rodne vasi nosil v sebi kulturo strpnosti do drugače mislečih, da je vodil iniciativo za politično vključevanje z volilno pravico žensk, ki so ji t. i. naprednjaki nasprotovali, in da je s sposobnostjo povezovanja uspel povezovati in navdihovati politiko Slovencev.

Dr. Korošec je iz rodne vasi nosil v sebi kulturo strpnosti do drugače mislečih.

Povzel je sklepno misel dr. Andreja Rahtena v knjigi o Korošcu: »Ne samo, a v veliki meri je prav njegova zasluga, da zavesti o povezanosti Slovencev in njihove pravice do samoodločbe ni bilo mogoče izbrisati. Tega niso uspeli niti okupatorji z brezobzirno politiko nasilja in razkosanja slovenskega etničnega ozemlja niti centralistično-unitaristični poskusi dela komunističnega vodstva v drugi Jugoslaviji.«

Z razstave otroških risb o velikem rojaku dr. Antonu Korošcu. FOTO: Ivo Žajdela

Na koncu je dr. Ludvik Toplak dejal, da naj bodo njegove besede o dr. Antonu Korošcu kot politiku, državniku in strategu »spodbuda za nadaljnji razmislek slovenskim zgodovinarjem, politikom in učiteljem, da ocenijo, kako pomembna je družinska vzgoja za razvoj čustvene inteligence in empatije, kakšen je pomen družbenega okolja za razvoj socialne inteligence človeka, tolerance, solidarnosti in domoljubja, kakšen je pomen duhovne vzgoje za kozmopolitsko in presežno razsežnost ter za razumevanje demokracije in svobode za vse.«

Posebej je pozval starše in lokalno skupnost, da se zavedajo, da je investicija v vzgojo in izobraževanje najboljša naložba.

Govor dr. Ludvika Toplaka je v priponki.

Govor dr. Ludvik Toplak.pdf