Ko pridem na Družino, sem vesel novih obrazov. In seveda tudi starih sodelavcev.

Gospod Janez, naj vam najprej v imenu celotne Družinine ekipe, v kateri so kljub izraziti pomladitvi še vedno mnogi, s katerimi ste tesno sodelovali, iskreno čestitam ob imenovanju za novomeškega prošta!

Hvala za čestitke in dobre želje! Ko pridem na Družino, sem vesel novih obrazov. In seveda tudi starih sodelavcev, s katerimi smo skupaj prehodili kar nekaj poti iz svinčene dobe v nove čase, ki pa tudi niso idilični. Prijetni spomini in tudi kakšna misel, ali smo naredili dovolj in vse prav.

Nova služba je zame nekaj posebnega v tem, da je izrazito duhovna, posvečena molitvi in skrbi za lepoto bogoslužja.

Kako osebno doživljate to imenovanje: je to še ena v vrsti mnogih odgovornih služb, ki ste jih opravljali kot duhovnik, ali ima vendarle posebno mesto?

Z malo grenkim nasmeškom, ker sem v letih, ko človek ne sprejema več novih služb, ampak se pripravlja na smrt. Zato sem se želje ostalih kanonikov, da me predlagajo za prošta, najprej otepal, na koncu pa le sprejel. Za malo časa, v katerem bo škof lahko imenoval nove kanonike in novega prošta. Nova služba je zame nekaj posebnega v tem, da je izrazito duhovna, posvečena molitvi in skrbi za lepoto bogoslužja. Večino duhovniškega življenja sem se ukvarjal predvsem z mediji, gospodarskimi in podobnimi področji. Tudi kot kanonik sem se ukvarjal z ekonomijo.

Skupno bivanje v urejenih razmerah z vso potrebno oskrbo je opora tako osebni duhovni rasti kot tudi pastoralnemu delu.

Delovanje Stolnega kapitlja vam res ni tuje, saj ste ob ustanovitvi novomeške škofije 2006 postali tudi njegov član. Kaj so bile doslej vaše pristojnosti in naloge, kaj bodo odslej? Ali mora imeti novi prošt tudi nov »program dela«?

Delovanje Stolnega kapitlja določa statut in tega se bom držal. Program dela bo še nastal, lahko pa omenim dve stvari, za katere si bom prizadeval: podpora postopku, da bo Božji služabnik, kanonik Franc Kek, ki je leta 1943 kot nedolžna žrtev revolucionarnega nasilja pretrpel mučeniško smrt, čim prej razglašen za blaženega; menim, da smo za to še posebej odgovorni prav kanoniki Stolnega kapitlja. Druga zadeva pa je spodbuda duhovnikom za življenje v skupnostih, podobnih kapitljem. Skupno bivanje v urejenih razmerah z vso potrebno oskrbo je opora tako osebni duhovni rasti kot tudi pastoralnemu delu. Zaradi manjšega števila duhovnikov bo to v prihodnje nuja.

Dr. Janez Gril pred svetoletnimi vrati. FOTO: Bogomir Štefanič

Danes, žal, mnogi ne poznajo dovolj naših velikih prednikov, zato jih ne morejo ceniti in biti nanje ponosni.

V več kot pol tisočletja so se na mestu novomeškega prošta zvrstili nekateri res odlični duhovniki. Vam je kateri posebej blizu? 

Naštel bi jih lahko veliko, a naj omenim samo Jurija Slatkonja, ki je kot drugi novomeški prošt postal pri dunajski škof. Bil je izstopajoči mož v takratni srednji Evropi in habsburški državi, velik učenjak, kulturni delavec in dober organizator. Tudi po njegovi zaslugi je Novo mesto postalo pomembno versko in kulturno središče. Danes, žal, mnogi ne poznajo dovolj naših velikih prednikov, zato jih ne morejo ceniti in biti nanje ponosni.

Danes sem prepričan, da je bogata preteklost temelj srečne sedanjosti in varna pot v prihodnost.

Če za hip skočiva iz preteklosti v sedanjost. Morda se mlajšemu rodu katoličanov izrazi, kot sta stolni kapitelj in prošt, zdijo zgolj odmev nepreklicno minulega. Kaj pa si vi mislite ob tem? 

Kratko in gladko: ko sem bil mlad, sem tudi sam podobno razmišljal in si niti v sanjah nisem predstavljal, da bom kdaj kanonik in prošt. Z leti postajamo ljudje modrejši in tudi veliko zarečenega kruha pojemo. Danes sem prepričan, da je bogata preteklost temelj srečne sedanjosti in varna pot v prihodnost. Ne vemo, kakšna bo, a upamo, da bo lepa.

Celoten pogovor, »začinjen« tudi s kakšno duhovito anekdoto, značilno za našega sogovornika, preberite v 10. številki Družine.