Pred mašo je bila molitvena ura, s katero so se verniki za priprošnjo obrnili na častitljivega. Nadškof Stres je v pridigi spomnil, da se ob tej priliki spominjamo svetniškega pastirja in škofa prizrensko-skopske škofije, častitljivega Gnidovca, katerega nedeljo vedno obhajamo na začetku februarja v bližini dneva njegove smrti 3. februarja 1939.

Nadškof Stres med pridigo. FOTO: Ivo Žajdela

Škof Gnidovec je imel tisto, kar je najpotrebnejše

Dejal je, da je bil Gnidovec poslan za škofa v prizrensko–skopsko škofijo, ki je bila takrat po končanih balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni v vsestranskih ruševinah, kakršne za seboj pusti vsaka vojna. »To so bile poleg materialnih ruševin še ruševine medčloveških odnosov, odnosov med različnimi narodnostnimi in verskimi skupinami, katerih pisanost in raznovrstnost, napetostmi med njimi in zatiranje šibkejših s strani močnejših je tako značilno za Balkan.«

Gnidovec je na teh ruševinah skušal škofijo postaviti na noge in zgladiti sovraštva, nezaupanje in celiti rane, ki so si jih ljudje zadajali skozi stoletja krivic in nasilja. V škofiji je moral vzpostaviti potrebne ustanove in službe, za katere pa kot škof ni imel na zalogi ne sredstev in ne ljudi. Imel pa tisto, kar je najpotrebnejše: močno vero, neomajno zaupanje ter požrtvovalno, dejavno ljubezen. Zato je uspeval, vendar največkrat ne ob prvem poskusu.

Nadškof Stres je molil ob Gnidovčevem grobu. FOTO: Ivo Žajdela

Veroval je, da ne opravlja svojega, temveč Božje delo

Nadškof Stres poudarja, da bi škof Gnidovec brez vere v to, da je Gospod tisti, ki ga pošilja, da On vodi Cerkev tudi v krajih, ki so bili zaupani njegovi pastirski odgovornosti, verjetno kaj kmalu rekel: »Tu se pa ne da nič narediti«. In vendar tega pri škofu Gnidovcu ne najdemo, saj je veroval, da ne opravlja svojega, temveč Božje delo.

»Od tod njegovo zaupanje in pogum. To ni bilo prazno zanašanje 'bo že kako', ampak dejavna zavzetost, ki je tako značilna za Gnidovca. Njegov pogum je imel svoj neusahljiv izvir v zaupanju v Boga. To mu je dajalo moč, da ni ob nobenem nasprotovanju in nobenem neuspehu odnehal ali začel dvomiti v smiselnost svojih naporov.«

Gnidovčev grob v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. FOTO: Ivo Žajdela

Zdravniki bodo odločali o čudežu na priprošnjo k častitljivemu

Ob koncu maše je nekaj besed o častitljivem Gnidovcu povedal vicepostulator Marko Jeromel. Prebral je, kar je iz Rima poslal postulator procesa Giuseppe Guerra. Ta sporoča, da bosta v kratkem dva strokovnjaka odločila glede čudeža na priprošnjo častitljivega v Boliviji. O tem pišemo v posebnem članku.

Želja generalnega očeta Misijonske družbe Tomaža Mavriča je, da zdaj, ko bodo zdravniki odločali o čudežu, omenjenem v pismu iz Vatikana, intenzivno molimo za Gnidovčevo beatifikacijo. V cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani prihaja precej ljudi, ki se Gnidovcu priporočajo z molitvijo.

Novi vizitator Slovenske province Misijonske družbe je postal prof. dr. Robert Petkovšek. FOTO: Ivo Žajdela

Novi vizitator Slovenske province Misijonske družbe je dr. Robert Petkovšek

Vse je pozval, da začnimo danes posnemati Gnidovca z našo vztrajnostjo v molitvi za njegovo razglasitev za blaženega, za to, da bi ga Bog poveličal in potrdil s čudeži naše občudovanje njegove svetosti in naše pripravljenosti, da ga posnemamo v zvestobi, trdnosti in pogumu. Prav tako, da molimo za novega vizitatorja Slovenske province Misijonske družbe, »ki prav tako nastopa svojo službo v zahtevnih duhovnih razmerah in mu bo zgled junaških kreposti škofa Gnidovca lahko v močno in potrebno oporo«.

Pri maši so namreč sporočili, da je vrhovni svet Misijonske družbe v Rimu 26. januarja za novega vizitatorja Slovenske province Misijonske družbe potrdil prof. dr. Roberta Petkovška.

Pridiga nadškofa Stresa je v spodnji priponki.

Pridiga nadškofa Stresa.doc.pdf