Kaj pomeni svetopisemski izraz biti kakor drevo?

S tem izrazom prvi psalm poimenuje človeka, ki se ravna po Božji postavi, zato je kot vedno zeleneče in rodovitno drevo ob vodi. Pomenljivo je, da je ta podoba človeka postavljena na začetek psalterja. Takšen pokončen, v Božji postavi zakoreninjen človek je ideal, h kateremu želi ta molitvenik Stare in Nove zaveze pripeljati slehernega vernika.

Pokončen, v Božji postavi zakoreninjen človek je ideal, h kateremu želi Bog pripeljati slehernega vernika.

Že v raju je dreves v obilju, a če začneva pri najodločilnejšem, torej drevesu spoznanja dobrega in hudega: Kaj je sporočilo njegove zgodbe? Zakaj je bilo za simbolno predstavitev tako prelomnega dogodka, kot je izvirni greh, izbrano ravno drevo? Ali je za eksegezo pomembno, za katero vrsto drevesa gre?

Bom začela pri zadnjem vprašanju. Za eksegezo je zelo pomembno, za katero drevo gre ... Vendar ne v smislu sorte, saj njegov sad niso jabolka ali hruške … Drevo je tukaj simbol, toda njegov sad je zelo realen, gre za spoznanje dobrega in hudega. Le-to je človeku prepovedano. Gotovo mu ni prepovedano razločevati, kaj je dobro in kaj hudo, in v skladu s tem izbirati. Gre za nekaj drugega, za stalno človekovo skušnjavo – da bi on odločal, kaj je dobro in kaj hudo. In tega mu Bog ne dovoli, saj ne razume niti samega sebe, kaj šele milijard ljudi, zemlje in vesolja, časa in večnosti. On bi kot dobro lahko ocenil nekaj, kar koristi le njemu, v tem trenutku in na njegovi majhni krpici sveta, za vse drugo pa je lahko katastrofalno. 

Samo Bog v svoji vsevednosti in večnosti pozna človeka, ki ga je ustvaril in določil, kaj je zanj dobro in kaj hudo, v času in v večnosti. Kadar si človek hoče prilastiti to oblast, prikliče nesrečo nase in na bližnje. Prva človeka sta pograbila vabo, ki jima jo je lažno predočil skušnjavec. Hotela sta biti kakor Bog, zaužila sta prepovedan sad in okusila grenke posledice. Zgodba se ponavlja vsak dan …

Mojzes se ne sreča z drevesom, temveč z gorečim grmom … Kaj simbolizira goreči grm?

Ogenj je močan in večplasten simbol. Greje, sveti, žari, zbira družino (ognjišče). A če se mu preveč približaš, te sežge, upepeli, uniči. Pomenljivo je, da se Bog Mojzesu, ki mu bo naložil zahtevno poslanstvo, razodene kot ogenj. Takšnega Boga bo Mojzes potreboval. Posebej pomenljivo je, da ta ogenj ne uničuje: »Pogledal je in glej, grm je gorel v ognju, a grm ni zgorel« (2 Mz 3,2). Tako ravna Bog. S preizkušnjami očiščuje človeka, a ga ne uniči, stori, da zgori balast in človek zablesti v prenovljenem sijaju. Zato ima Mojzesov goreči grm globoko duhovno simboliko. Cerkveni očetje so v njem videli Marijino vedno devištvo. Ogenj predstavlja Svetega Duha in Božjo navzočnost (Logos), ki je vstopila v Marijino telo. Grm, ki ga ogenj ni uničil, simbolizira Marijo, ki je brez izgube devištva rodila Boga (Bogorodica). In tako kot je gorenje brez zgorevanja nadnaraven pojav, je tudi deviško spočetje in rojstvo Božji čudež nad naravnimi zakoni.

Mojzesov goreči grm ima globoko duhovno simboliko. Cerkveni očetje so v njem videli Marijino vedno devištvo.

Katero drevo pa je v Svetem pismu največkrat omenjeno?

Največkrat so omenjene cedre, ki so eden najpomembnejših simbolov iz rastlinskega sveta. Predstavljajo kraljevsko veličastvo, moč, vzdržljivost in bogastvo. Zaradi svoje višine do štirideset metrov in dolge življenjske dobe so prispodoba za visoke, ponosne in mogočne ljudi in narode. Toda Sveto pismo tudi izjavlja, da »glas Gospodov lomi cedre, Gospod lomi cedre libanonske« (Ps 29,5). Ceder ni zasadil človek, temveč Bog sam. Rasle so že tisočletja pred človeškimi posegi kot del prvobitnega Božjega stvarstva in simbolizirajo prvinsko lepoto raja. Prav tako pravičnega človeka (Ps 92,13-15). Ker so zrasle po Božji previdnosti in brez človeške pomoči, se še danes imenujejo Božje cedre. Cedrov les je dišeč, rdečkaste barve, odporen proti insektom in gnitju. Zato je bil zelo iskan za gradnje boljših stavb. Salomon je z njim obložil notranjščino templja. David in Salomon sta svoje palače zgradila iz cedrovine, Salomonova se je celo imenovala »hiša libanonskega gozda«. Cedrov les so uporabljali pri obredih očiščevanja gobavcev in hiš (3 Mz 14,4-6.49-52).

Kako pomembna je v svetopisemskih odlomkih senca, ki jo daje drevo?

Zelo je dobrodošla v poletni vročini. Nevesta iz Visoke pesmi z užitkom poseda v senci jablane, ki je njen ljubi (2,3). Ko bo Gospod odpustil Izraelu, bo kakor lilija, topol in oljka, v katere senci bodo prebivali vrnjenci (Oz 14,8). Veličastna cedra, ki jo bo zasadil Gospod na Izraelovi gori, bo dajala senco vsem krilatim živalim (Ezk 17,23). Toda senca je tudi kratkotrajna, bežeča, temačna, smrtna. Senca kloščevca je spravila zlovoljnega Jona v dobro voljo, a ko je drevo usahnilo, si je želel umreti (Jon 4,6-8). V senci razkošne cedre, egiptovskega faraona, so prebivali vsi veliki narodi. Toda Gospod je napovedal, da jo bo zaradi njenega povzdigovanja izročil mogočnežem, ki jo bodo razdejali, in tedaj bodo vsa ljudstva na zemlji zbežala iz njene sence (Ezk 13). Tudi pod senco mogočnega drevesa, babilonskega kralja, so bivale poljske živali. A tudi te so pobegnile, ko je bilo na ukaz nebeškega stražnika drevo podrto, posekano in posmukano (Dan 4). Nasprotno pa bo iz majhnega gorčičnega zrna, ki ga je vsadil Gospod, zraslo drevo nebeškega kraljestva, v katerega senci bodo gnezdile ptice neba (Mr 4,32 vzp.). Gospod ponižuje visoke in dviga ponižne.

Iz majhnega gorčičnega zrna, ki ga je vsadil Gospod, bo zraslo drevo nebeškega kraljestva, v katerega senci bodo gnezdile ptice neba.

Ezekiel kritizira drevesa, ki se ponašajo s svojo višino, govori o ponižanju visokega drevesa. Tudi kralj Nebukadnezar v sanjah vidi velikansko drevo. Zakaj visoka drevesa v Svetem pismu niso zaželena?

Obsojena so, kadar simbolizirajo napuh: »Tedaj bodo spoznala vsa poljska drevesa, da sem jaz, Gospod, ponižal visoko drevo in povišal nizko, da sem posušil zeleno drevo in dal, da je suho pognalo. Jaz, Gospod, sem govoril in tudi naredim« (Ezk 17,24).

Intervju lahko v celoti preberete v reviji Božje okolje (3/2026). Spremljajte spodbudne misli iz Božjega okolja na Facebook profilu Verujem.