Vem, najbrž si vajen prejemati le pisma otrok. Polna upanja, želja in vere vate. Napisana še z okorno pisavo drobnih ročic. Oprosti, ker polnim tvoj pisemski nabiralnik, a moje pismo tebi bo prav tako polno upanja, želja in vere vate. Čeprav že dolgo nisem več otrok.

Moja vera vate je namreč prav tako živa kot otroška. Si vendar daleč najbolj resničen od vseh dobrih mož. Imaš kraj in leto rojstva, imaš svojo življenjsko zgodbo – s svetniškim potekom in s svetniškim zaključkom. Imaš svoj značaj – si dober, radodaren, pravičen, miren in blag. Si pobožen. Imaš svojo zgodbo in nič ni bolj resničnega kot življenjska zgodba, zapisana v preteklosti. Imel si tudi svoje prebivališče na Zemlji in sedaj imaš tisto, ki si ga želimo vsi – večno, v nebesih. In ker so nebesa resnična, si resničen tudi ti. Ne vem, kako si drznejo s teboj tekmovati Božiček, dedek Mraz, škratki, vile in druga pravljična bitja, ki v prazničnem času obdarujejo otroke. Vsi od prvega do zadnjega plod domišljije. Le ti si po...