Čeprav je bil odnos katoličanov do Judov v preteklosti marsikdaj nenaklonjen, se je v 20. stoletju korenito spremenil. Prelomna je bila zlasti koncilska izjava Nostra Aetate, ki je pozitivno osvetlila pomen judovskega naroda in njegovo vlogo v zgodovini. Danes se zavedamo, da so Judje, s katerimi imamo skupno Staro zavezo, nosilci razodetja ali, kot je dejal sv. Janez Pavel II., starejši bratje v veri. Jezus, Davidov sin, navsezadnje ni bil svetlolas in modrook moški, pač pa temnolas Jud, ki je svoje sodobnike rad spraševal po judovskih svetih spisih, denimo: »Kaj je zapisano v postavi?«

Janez Pavel II. je antisemitizem označil za »greh proti Bogu in človeku«, Benedikt XVI. pa je antisemitizmu pripisal protikrščansko naravnanost. Papež Frančišek je v govoru, pripravljenem za sprejem delegacije rabinov 5. novembra letos, dejal, da smo poklicani k zavzemanju za odpravo antisemitizma v človeški skupnosti.

Ko spremljamo tragično dogajanje na tleh izraelske d...