Pa vendar moje vprašanje ni ironično: ideologija »družbe znanja« z vsemi globokimi notranjimi protislovji se je tako globoko vsesala v meso in kosti, da je postala nevidna, ljudje pogosto mislimo v njenih okvirih in govorimo v jeziku njenih kodiranih fraz. V nekem smislu govori ona namesto nas, ankete in vprašalniki pa so oblikovani tako, da bolj preverjajo njeno implementacijo kot pa naša avtonomna mnenja. Toda pomembno, da, naravnost vitalno je, da so odgovori videti kot kritična mnenja svobodno mislečih posameznikov. Preprosto rečeno: da ni videti tako, kot je. Da se tako uveljavi podtalna resnica.

A na izhodiščno vprašanje je kljub temu težko odgovoriti. Težko je reči, kaj je javno mnenje. Pred časom sem na neki televiziji zasledili rezultate ankete, po kateri je prebivalstvo Slovenije v veliki večini zadovoljno z življenjem. Povsem drugače pa so ob neki priložnosti govorili analitiki na spletnem portalu državnega medija: eden je izjavil celo, da doživljamo razpad druž...