Da je davčna in cenovna politika svojevrstno »orožje«, ki ga oblast rada uporablja sebi v prid in nasprotnikom v škodo, je znano spoznanje. Potrjuje ga tudi zgodba, ki jo na podlagi arhivskega gradiva predstavlja zgodovinar dr. Željko Oset, med njenimi glavnimi »igralkami« pa je prav Družina. Kaj se je torej dogajalo pred skoraj natanko 65 leti, lahko preberete v sosednjem prispevku.

Ena izmed poant te zgodbe je tudi naslednja: čeprav se je vodstvo Družine trudilo, da bi tako rekoč v vsem, tudi v vsebinskem smislu, ustreglo zahtevam oblastnikov (saj drugega jim, roko na srce, niti ni preostalo) in je torej Družina v samocenzurni maniri »vzgajala bralce v dobre Jugoslovane«, to ni preprečilo, da bi bil verski list obvarovan pritiskov – tudi nerazumnega davčnega primeža ne, ki je hudo pestil izdajatelja. Leta 1960 je bil to novogoriški apostolski administrator dr. Mihael Toroš, pet let pozneje pa je njegov naslednik Janez Jenko izdajateljstvo Družine prenesel na vse tri tedanje slovenske...