Hebrejska beseda, ki pomeni mesija, se v Stari zavezi pojavi samo približno petdesetkrat. Šele dvesto let pred Kristusom so Judje začeli povezovati različne dele svojega izročila, da so razumeli, da jih Bog že ves čas pripravlja na Mesijev prihod. Oglejmo si, kako. 

Maziljeni kralj

Starozavezna beseda za mesija (mashiah) pomeni »maziljenec«. Z njo so opisovali človeka, ki ga je Bog izbral – »mazilil« – za poseben namen.

Mesija (mashiah) pomeni »maziljenec« – človek, ki ga je Bog izbral za poseben namen.  

V Tretji Mojzesovi knjigi beremo o maziljenem duhovniku, članu skupnosti, ki so ga izbrali, da je ljudstvo vodil v molitvi in opravljal daritve v imenu občestva (prim. 3 Mz 4,21). Tudi Samuelovi knjigi in Knjigi kraljev opisujejo, da so izraelske kralje mazilili z oljem, ko so jih okronali. Ta maziljenja niso bila zgolj simbolični obredi. Ljudje so verjeli, da je kralj med maziljenjem napolnjen z Božjim Duhom in prejme posebno milost za vodenje ljudstva. Tako kot »je Gospodov duh napolnjeval Davida«, ko ga je prerok Samuel mazilil, je Božji Duh napolnjeval vsakega kralja, ki je nasledil Davida. 

Zato so kralja imenovali tudi izraelski mesija. Bil je Gospodov »maziljenec«, ki ga je Bog izbral ter napolnil z duhom svetosti in pravičnosti (prim. 2 Sam 19,22; 1 Kr 1,39; 2 Kr 11,12; 23,30). Zato naj bi maziljenje z oljem in Duhom kralju prineslo poseben odnos z Gospodom. Prisluhnimo Bogu, ki govori po psalmistu, ko opisuje ta tesni in ljubeči odnos: »Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Svoje milosti mu ne bom odtegnil … Postavil ga bom v svoji hiši in v svojem kraljestvu na veke. Njegov prestol bo utrjen na veke« (1 Krn 17,13.14).

Pri krstu nas je duhovnik ali diakon mazilil z oljem, ki se imenuje sveta krizma. Medtem je molil: »Vsemogočni Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, te je rešil greha, te prerodil iz vode in Svetega Duha in te pridružil svojemu ljudstvu. On te mazili z oljem odrešenja, da ostaneš ud Kristusa duhovnika, preroka in kralja za večno življenje.« Zdaj smo mi »maziljenci«! To pomeni, da lahko doživimo enak tesen odnos z Bogom, kakršnega je imel David. Spadamo v kraljevo Božjo družino. Med molitvijo si vzemimo nekaj časa in zapišimo nekatere milosti in posebne časti, ki nam jih podeljuje to maziljenje.

Pogubno izgnanstvo

Zgodovina nas uči, da izraelski kralji niso bili vedno odprti za Božjo milost. Pravzaprav so bili mnogi bolj odprti poganskim plemenom okoli sebe. In zaradi pomanjkanja vere izraelskih vladarjev je kraljestvo propadlo in padlo v roke zavojevalcev. Večino tistih, ki so preživeli napad, so odvedli v izgnanstvo v daljni Babilon. 

Kako obupani so bili ljudje, ko so porušili tempelj, njihovega maziljenega kralja pa zajeli. »Dih naših nosnic, Gospodov maziljenec, je bil ujet v njihovih jamah« (Žal 4,20). Kako se je to moglo zgoditi? Ali ni Bog obljubil, da bo varoval in ščitil svojega kralja? Je pozabil na nas? Nas je za vedno zavrnil?

Gospod je tudi v žalost ljudstva sejal seme upanja po svojih prerokih. 

Pa vendar je Gospod tudi v žalost ljudstva sejal seme upanja po svojih prerokih. Jeremija je omenjal »pravično mladiko« iz Davidove hiše, ki bo vladala kot kralj in modro ravnala (prim. Jer 23,5). Ezekiel je obljubil, da bo Davidov potomec »kralj nad njimi; vsi bodo imeli enega pastirja« (Ezk 37,24). Zaharija pa je napovedal novega kralja, ki bo prišel v Jeruzalem, krotak in jezdil bo na osličku. Ta kralj bo pravičen in narodom bo oznanil mir (prim. Zah 9,9–10). 

Te in druge preroške besede so se ukoreninile in poglobile, potem ko se je ljudstvo končno lahko vrnilo v Jeruzalem. Zavzeto so se začeli veseliti tega novega kralja, novega mesija, ki jih bo rešil. 

Kje potrebujemo »rešitev«? Smo bili tako kot starodavni izraelski kralji nezvesti Gospodu? Se kdaj počutimo, kot bi bili v nekakšnem »izgnanstvu« daleč od njegove navzočnosti? Postni čas je izvrstna priložnost, da te skrbi prinesemo k zakramentu sprave.  

Duh Gospodov je nad menoj

Malo pred Jezusovim rojstvom so pripadniki različnih skupin v Izraelu molili in pričakovali mesija. Menili so, da bo novi kralj tak kot David, vendar še mogočnejši. Vladal bo pravično in sveto. Rešil jih bo izpod rimske nadvlade. Izraelcem bo prinesel slavo in jih postavil za luč vsem narodom. 

Ko pa je Jezus prišel, ni ustrezal tem pričakovanjem. Bil je tesarjev sin. Odraščal je v mestecu Nazaretu. Bil je ponižen, ubog in skromen. Pa vendar je začel učiti in privabljal je velike množice. Njegove besede so ljudi presunile do srca, njegovi čudeži ozdravljenja in osvobajanja pa so dokazovali, da je Bog z njim. 

Jezus ni ustrezal tem pričakovanjem. Bil je tesarjev sin. Odraščal je v mestecu Nazaretu. Bil je ponižen, ubog in skromen.  

Ko je učil v shodnici v domačem mestu, je svoje delovanje utemeljil z odlomkom iz Knjige preroka Izaija: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18–19).

Mazilil me je. Jezus je izbral eno najbolj ganljivih prerokb o mesiju. Nato je rekel: »Danes se je to Pismo izpolnilo, kakor ste slišali« (Lk 4,21). Danes – pred njihovimi očmi – so se uresničile Božje obljube. Dolgo pričakovani Mesija je prišel. Kamorkoli je šel, je oznanjal, da se je približalo »Božje kraljestvo« (Mr 1,15). 

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (2/2026). Spremljajte spodbudne misli iz revije na FB profilu Verujem.