Novi papež je začel svoje poslanstvo sredi jubilejnega leta, katerega temo je naznanil njegov predhodnik: »Romarji upanja«. Leon je bil tako kot vsi mi romar na življenjskem popotovanju, pa vendar s svojo zgodbo o krajih, v katerih je bil, in o tem, kje se je začela ta izjemna pot.

Sin iz Chicaga

Ko se je papež Leon XIV. nekaj trenutkov po izvolitvi predstavil, je preprosto rekel: »Sem avguštinec, sin svetega Avguština.« Davno pred tem pa je bil sin iz Chicaga, mesta, ki ga je Henry Louis Mencken nekoč opisal kot »ameriško od glave do pete«.

Novi papež ima edinstven življenjepis in poreklo. Odraščal je sredi Združenih držav Amerike, poleg tega ima njegovo družinsko drevo globoke ter prepletene italijanske, haitijske in kreolske korenine. Ima celo temnopolte prednike v New Orleansu. Voditelj vesoljne Cerkve ima družinske korenine, ki so v vsakem pogledu vesoljne.

Voditelj vesoljne Cerkve ima družinske korenine, ki so v vsakem pogledu vesoljne.

V uradnem življenjepisu v vatikanskih javnih občilih je njegov začetek preprosto opisan: »Novi rimski škof se je rodil 14. septembra 1955 v Chicagu v Illinoisu Louisu Mariusu Prevostu, ki je francosko-italijanskega porekla, in Mildred Martinez, ki je španskega rodu. Ima dva brata, Louisa Martina in Johna Josepha.«

A to še zdaleč ni vse.

Tiha pot v duhovništvo

Robert Prevost in njegova brata so odraščali v majhni opečnati hiši v delavskem predmestju Doltona v Illinoisu, dobrih trideset kilometrov južno od Chicaga. Njegov oče je bil šolski nadzornik in ravnatelj, mama pa knjižničarka v krajevni katoliški šoli. Bila je izjemno pobožna – članica zbora v župniji svete Marije Vnebovzete in župnijska prostovoljka. Njegovi domači se spominjajo, da ni bilo dvoma, da je mlademu Robertu namenjeno posvečeno življenje.

Njegovi domači se spominjajo, da ni bilo dvoma, da je mlademu Robertu namenjeno posvečeno življenje.

V reviji Time so o Prevostovi družini zapisali: »Robert je bil običajen otrok, podnevi se je vozil s kolesom po ulicah delavskega predmestja Doltona v južnem Chicagu, zvečer pa se je s prijatelji igral skrivalnice z baterijsko svetilko. … Ni bilo nenavadno, da je na likalni mizi občasno postavil namišljen oltar in domačim v igri podeljeval zakramente. John potrjuje, da je Robert že zelo mlad slovel med sosedi. Neka starejša gospa mu je med igro na dvorišču rekla, da bo nekoč še papež.« (Belinda Luscombe, »Rojstvo ameriškega papeža«, Time, 2. julij 2025)

Radovednost glede posvečenega življenja ga je vodila v malo semenišče; od doma je odšel v semeniško srednjo šolo svetega Avguština v Holland v Michiganu. »Bilo je zahtevno in strogo,« je povedal pater Becket Franks, ki je bil en letnik pred Robertom Prevostom. Dijaki so vstajali ob šestih. Vsak dan so hodili k maši in dvema molitvenima bogoslužjema ter veliko časa preživeli skupaj.

Po maturi na šoli svetega Avguština leta 1973 se je Robert vpisal na Villanovo, avguštinsko univerzo v Pensilvaniji. Njegov glavni predmet je bila matematika, drugi pa filozofija. Klic v duhovništvo je ves čas študija ostajal vztrajen in močan. Jeseni 1977, nekaj mesecev po diplomi na Villanovi, je izrekel prve obljube kot avguštinec.

Klic v duhovništvo je ves čas študija ostajal vztrajen in močan.

Tri leta je preživel v formaciji, nato se je vrnil v Chicago in nadaljeval študij na teološki fakulteti Catholic Theological Union. Prevostova duhovna voditeljica v tistem času, sestra Lyn Osiek, se spominja, da je bil njen varovanec »umirjen in preudaren. … S tema besedama bi ga opisala. Zdelo se je, da ga nič ne more spraviti iz tira. Resnično je bil pomirjen s seboj.«

Skupnost in misijon

Avguštinci so znani po misijonskem delu. Prijatelji, ki so poznali Roberta Prevosta in živeli z njim, so povedali, da ga je navduševala misel na služenje v tujini. »Zelo ga je zanimalo, kaj sem delal v Peruju,« je škof Daniel Turley povedal za revijo Time. »Od vseh je bil najbolj usmerjen v skupnost.«

Prevost je slovesne obljube izrekel leta 1981, leta 1982 pa je dobil diplomo magistra teologije. Takrat so ga poslali v Rim, kjer je nadaljeval izobraževanje in študij kanonskega prava na papeški univerzi svetega Tomaža Akvinskega, na kateri je študiral tudi papež Janez Pavel II. Naslednje leto je bil posvečen v duhovnika.

Prevost je slovesne obljube izrekel leta 1981, leta 1982 pa je dobil diplomo magistra teologije.

Izkušnja v Rimu je močno vplivala na izpopolnjevanje patra Prevosta. »Ko človek študira v Rimu, spozna, da je Cerkev resnično vesoljna,« je dejal pater Paul Galetto, ki je Prevosta spoznal, ko sta živela v avguštinskem domu v Rimu.

Roberta Prevosta so na prvo nalogo poslali v Peru, kjer je postal škofov tajnik v Chulucanasu v na severu države. »Ko je človek misijonar, se pač priuči vsega, od elektronike do avtomehanike,« je povedal Prevost nekaj let zatem. Peru je na njem pustil globok pečat.

Škof Turley je pojasnil: »Ko mlad duhovnik vidi, kako lepo je, kako ubogi so lahko ljudje, pa vendar opazi vso dobroto in moč ljudi, ki se združijo, ter čudovite reči, ki jih lahko naredijo, začnejo izginjati predsodki in razkol.« Prevost je to povzel: »Del poslanstva, ki je najmočneje oblikoval moje življenje, je Peru.«

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (2/2026). Spremljajte spodbudne misli iz revije na FB profilu Verujem.