Sredi poletne vročine, ob praznovanju ene od lepih nedelj, smo trije štajerski duhovniki po naključju srečali anglikanskega duhovnika, ki je s svojo ženo počitnikoval pri nas. Povabili smo ju h kosilu, stekel je zanimiv pogovor.

Gospod David dušnopastiruje v Birminghamu, ki je najbolj industrijsko in rasno mešano angleško mesto. Dejal je, da je krščanstvo v njegovih logih zelo sekularizirano, malo ljudi pride k obredom, da pa se kljub temu on sam ne čuti na robu družbe. Zakaj? Ne samo zato, ker ima veliko stikov z ljudmi drugih ras in ver, ampak ker je ob tem odkril, da ti ljudje praviloma spoštujejo krščanskega duhovnika. Posebej uvidevni so navadno priseljenci iz osrednje Azije, vključno z muslimani. V duhovniku prepoznajo »božjega moža«, z njim znajo vzpostaviti prijeten in zaupen odnos.

Nobena skrivnost ni, da se z migracijami v sekularizirano in atei-
stično Evropo »vrača Bog« oziroma da se zaradi migracij na stari celini znova krepi religioznost – takšna ali drugačna. Manj znano p...