Da ne gre le za prihodnost, pač pa že za realnost naših župnij, se je pokazalo ob letošnjih premestitvah duhovnikov. V nekaterih velikih župnijah, ki so do sedaj tradicionalno imele še kaplana, bodo zdaj župniki ostali sami brez pomočnika. Ponekod duhovniki, mnogi med njimi so uradno že "upokojenci", skrbijo za tri ali štiri župnije hkrati, župnije se zaradi lažjega upravljanja združujejo. Župnišča ostajajo prazna, ponekod že ukinjajo maše, tudi nedeljske. Verniki že začenjamo čutiti, da prihajajo spremembe.

O teh spremembah smo se v Družininem studiu pogovarjali z mag. Boštjanom Dolinškom, ki v Rimu zaključuje doktorski študij o vlogi duhovnika kot pastirja. 

Smo v prelomnem obdobju

"Trenutno se mi zdi, da se nahajamo v nekem prehodnem, prelomnem obdobju, ko na eni strani neka klasična podoba župnika, ki je včasih obstajala, izginja, po drugi strani pa še manjka sodelavcev, ki bi prevzemali določene odgovornosti, ki jih je nekdaj prevzemal župnik," je v pogovoru v Družininem studiu povedal mag. Dolinšek. Če so nekoč v župnišču živeli še kaplani, gospodinje in ostali, ki so skrbeli za življenje v župniji, je danes v teh velikih župniščih duhovnik pogosto sam. In prav tako, kot so bile nekoč razdeljene naloge, kdo kaj dela, je danes večina odgovornosti za vodenje župnije na župniku: od podeljevanja zakramentov, kateheze, obiskovanja bolnikov do skrbi za gospodarstvo in gospodinjstvo.

Vir: Letno poročilo Katoliške cerkve 2023

Spremeniti strukturo, da bi ohranili vero

Ko se soočamo s spremembami, se ne smemo izgubiti v nepomembnem, pravi mag. Dolinšek. "Prvo vprašanje, ki bi ga zastavil sebi, vsakemu duhovniku, pa tudi laiku, je to: kaj stoji v centru? Torej, kaj je tisto, kar, k čemur je Cerkev poklicana, da ohranja? Ali je to neka struktura? Ali so to župnije? Ali pa to vsebina, torej vera? In zdaj, če odgovorimo na to vprašanje s tem, da je tisto, kar mi kot Cerkev ohranjamo, vera, potem se mora struktura spreminjati, da se bo vera ohranjala in delila naprej, naslednjim rodovom. In prav tukaj se dostikrat zatakne, ker v resnici župnijo razumemo kot nekaj, kar je naše, kar moramo ohraniti, ker je vedno bilo. Pri tem pa pozabimo, da je bistveno, da je vera tista, ki jo moramo ohraniti."

Župnijo razumemo kot nekaj, kar je naše, kar moramo ohraniti, ker je vedno bilo. Pri tem pa pozabimo, da je bistveno, da je vera tista, ki jo moramo ohraniti.

Kakšna naj bo vloga laika v župniji?

Čeprav mag. Dolinšek poudarja, da je župnik tisti, ki je voditelj, pastir župnije, okrog sebe potrebuje sodelavce, ki bodo v župniji prevzeli določene odgovornosti. Saj je župnija od vseh župljanov, ne le od župnika. In kako naj laiki bolje sodelujejo oz. prispevajo k župniji? "Rekel bi, da predvsem s tem, da aktivno živijo vlogo katoličana, da živim življenje po evangeliju tam, kjer sem: v krogu sodelavcev, prijateljev, družine, in če bom to delal, bom na neki način tudi v resnici delal za župnijo, ker bom pokazal, da sem del župnije in s tem privabil ljudi."

Smo v prelomnem obdobju, je prepričan Boštjan Dolinšek. FOTO: Siniša Kanižaj

Vloga diakonov

Marsikdo rešitev za pomanjkanje duhovnikov vidi v vse večjem številu diakonov. V Sloveniji je bilo leta 2022 po uradnih podatkih 47 stalnih diakonov, vemo, da se je njihovo število v zadnjih treh letih še nekoliko povečalo. Ker imajo diakoni diakonsko posvečenje, lahko v župniji pomagajo s podeljevanjem zakramenta krsta, lahko vodijo cerkveni pogreb, vodijo lahko tudi besedno bogoslužje, pridigajo in podeljujejo obhajilo. Ni pa njihova vloga enaka kot vloga duhovnikov, opozarja mag. Dolinšek. "Duhovnik je tisti, ki je pastir. Diakon je v imenu škofa poslan, da služi, da pomaga revežem, da vodi karitativne dejavnosti, projekte v župnijah. Duhovnik je pa tisti, ki v imenu škofa vodi neko ljudstvo. In to sta dve različni funkciji," je poudaril.

Profesionalizacija sodelovanja

Sodelovanje laikov (in tudi diakonov) v naših župnijah je bilo doslej zastonjsko. Ali bo potrebno sodelovanje v župniji profesionalizirati, če bo tega dela vedno več? Mag. Dolinšek je kot primer dobre prakse omenil katehistinjo, ki je zaposlena za poučevanje verouka na območju celotne dekanije. "Sicer si težko predstavljam, da bi lahko sama župnija podpirala zaposlitev katehistinje, ker bi bil to enostavno prevelik finančni zalogaj," je rekel mag. Dolinšek.

FOTO: Siniša Kanižaj

Upad števila vernikov in krstov

Ne upada le število duhovnikov, upada tudi število vernikov. Podatki v letnem poročilu Katoliške cerkve za leto 2023 kažejo, da se je v letih od 2012 do 2020 število krstov zmanjšalo za približno 20 odstotkov. Krščenih je dobra polovica otrok, ki se rodijo v Sloveniji, in od teh krščenih se jih približno polovica rodi v zunajzakonski zvezi. Mag. Dolinšek pravi, da se te resničnosti ne smemo bati, saj to ni nekaj novega. Treba bo spremeniti naše razmišljanje, da bo v središču evangelij, vera, pravi mag. Dolinšek, in da bo potrebno za ohranjanje in predajanje vere spremeniti strukturo.

Župnija je za vse - za krščene in za nekrščene

Opozoril je, da se je na Zahodu ponekod že zgodilo, da je krščanstvo postalo stvar majhnih občestev, vendar je opozoril na nevarnost zapiranja teh skupin samih vase, da so postale kot elita. "In tukaj je pomen župnije, da je župnija celica, ki je odprta za vse - za krščene in za nekrščene. Vsak lahko pride blizu in se pusti nagovoriti Cerkvi, ki prek župnije deluje."

Mag. Dolinšek je prepričan, da bodo župnije morale narediti spremembo miselnosti: da niso več samo prostor, kamor ljudje prihajajo po spodbudo in po zakramente, temveč bodo postale središče, od koder gredo njeni člani med ljudi in jih vabijo. "To prinese kup presenečenj, srečanj z ljudmi, s katerimi mogoče prej nisi imel stika, ker sami od sebe niso prišli do tebe. Vabi nas iz cone udobja, da bi pač sedeli in čakali, da bo kdo prišel. In to je spet poslanstvo vsakega od nas, ne samo duhovnika, ampak vsakega laika, da tam, kjer je, živi vero, in s tem pričuje za Cerkev, za Boga."

FOTO: Siniša Kanižaj

Primeri iz tujine

V pogovoru, ki ga lahko v celoti poslušate na Youtube kanalu Družina media, je mag. Dolinšek spregovoril tudi o pristopih, s katerimi poskušajo pomanjkanje duhovnikov reševati v drugih državah: s tem, da na župnije povabijo duhovnike iz Afrike in Azije, kjer je poklicev veliko, ter o tem, kaj si misli o prilagajanju Cerkve sodobnim, priljubljenim temam.

Kaj potrebujejo mladi duhovniki

FOTO: Siniša Kanižaj

Za zaključek smo ga vprašali, kaj potrebujejo mladi duhovniki, da bodo lahko v tako spremenjenih razmerah živeli kot sveti duhovniki. Dejal je: "Duhovnik potebuje najprej veselje do službe, ki jo opravlja. In to veselje dobi, ko vidi, da ga ljudje sprejmejo takšnega, kot je, in da potem skupaj rastemo, delamo skupaj in drug drugega brusimo. Predvsem pa to, da že enkrat zares vzamemo to, da je Cerkev nekaj, pri čemer lahko vsi sodelujemo, saj smo k temu vsi poklicani s krstom. Vsak naj dejavno živi svojo vero tam, kjer je. In če se bo vsak tega držal, bomo imeli svete laike in svete duhovnike, ki bodo na svojih področjih naredili najboljše, kar lahko."