Duhovniški podkast za iskalce Resnice

Čeprav si Blaž Franko, župnik v Mirni Peči in cerkveni pravnik, ter Peter Čemažar, kaplan na Škofijski klasični gimnaziji, nista zares predstavljala, da bosta kdaj z mikrofoni in kamerami obkrožena voditelja oddaje, sta bila ob Družinini pobudi nagovorjena, da sprejmeta izziv. Zbrala sta pogum in pljunila v dlani. Tako je nastal podkast Kefa, namenjen vsem, ki želijo spoznavati Boga in poglabljati svojo vero. Blaž in Peter, kakšni so prvi odzivi na vajin podkast? BLAŽ: Najbolj zanimivo je bilo v tednu, ko je izšel napovednik. Pridem k verouku in otroci pravijo: »O, župnik, vi boste pa zdaj imeli podkast!« »Od kod vi to veste?!« (smeh) Niso ciljna publika, ampak so vedeli, tako da je zelo veliko ljudi izvedelo za to. Število ljudi, ki poznajo podkast, močno presega število sledilcev. Najbolj me preseneča in hkrati se mi zdi najbolje to, da se glas širi do tistih, ki so daleč od vere. PETER: Meni je zelo lepo, ko srečam kakšnega znanca, ki bi ga lahko imeli za oddaljenega kristjana, in mi reče: »Zelo mi je všeč vajin podkast.« To mi daje motivacijo. Glej, on posluša! Bom delal to še naprej, pa tudi, če je samo deset takih, ker on najverjetneje teh stvari ne bo slišal nikjer drugje. Gotovo pa bi bil lahko doseg še boljši, a to ni odvisno samo od naju. Pri napovedi Kefe sta izpostavila, da sta se resno vprašala, ali je potreben še en nov podkast. A takega, duhovniškega slovenski prostor še ni imel. PETER: Ja, želela sva predstaviti tematike, ki se tičejo našega verovanja, na strokoven, hkrati pa zelo pogovoren in poljuden način. Duhovniki te možnosti pri pridigi nimamo, ker smo omejeni na 5, 7, 10 ..., včasih 15 minut. (smeh) Različni smo si, ampak enournih pridig pa nimamo. BLAŽ: Navsezadnje se kultura podkasta čedalje bolj razvija. Lepo je, da vsak lahko vzame tisto, kar ga nagovarja, kar v določenem življenjskem trenutku potrebuje, da ne obstoji, ampak se razvija, spremlja, kar ga zanima. Še toliko večje bogastvo pa je, da ponudiš tisto, kar imaš. In mi kot duhovniki na tem spletnem področju nismo bili najbolj navzoči. Zakaj ne bi na ta način omogočili, ponudili ljudem, da do nečesa pridejo? Če bi se temu izognili, mislim, da bi izgubili zelo veliko priložnost. Glede na pomen vajinih imen razumem, zakaj se podkast imenuje po Petru, ne po Blažu … Šalo na stran. Podkastu izbrati ime je svojevrsten izziv, saj je to prvi stik poslušalca z vsebino. Kako je prišlo do Kefe? BLAŽ: Ko smo izbirali, sem rekel: »Vem, da bo čudno zvenelo in Peter noče promovirati sebe, ampak kaj pa, če bi bil Kefa?« Ker kaj bi lahko bolje predstavljalo temelj naše vere? Kaj bi predstavljalo naš katekizem? Velikokrat je sploh mlajšo generacijo duhovnikov žulilo, da smo našo vero zreducirali predvsem na čustva, odnose, stvari, ki so sicer pomembne, izgubili pa smo temelj. Zakaj se na tujih kanalih s tem bolj srečuješ? Ker biti katoličan nekje drugje ni tako zelo samoumevno. Imaš tudi druge vere in moraš zelo, zelo dobro poznati katoliško vero. To sem videl pri svojih ameriških sošolcih. Pri nas, če rečeš vera, pomisliš na katoliško. Tako smo v marsikateri stvari slabo podučeni. Zato je bila ideja: naredimo nekaj katekizemskega, da malce širše razdelamo kakšno temo. Zato sem predlagal ne ravno Skala, ampak Kefa, ki je imela prizvok drugačnosti, s čimer lahko pritegne, da začneš raziskovati. In to je tisto, kar želimo sprožiti: da nekoga začne zanimati in raziskuje naprej. PETER: Pri tej besedi je dobro, ker je kratka. Pa trdna je, skala. Mi podajamo resnice, ki jih Cerkev uči že 2000 let, ki stojijo, zaklad vere, iz katerega človek lahko vedno znova črpa. Pa še povezuje nas s trenutnim Kefo, papežem Leonom. Kdaj sta imela večjo tremo: pred prvo pridigo ali pred prvo epizodo podkasta? PETER: Jaz pred prvo pridigo. Zdaj pa manj, ker sem javnega nastopanja že vajen. BLAŽ: Jaz pred pridigo nisem bil živčen. Z veseljem stopim pred ljudi, res ni problema. Tukaj mi je bilo pa nenavadno, da nimaš nikogar pred seboj. Zato je bilo malo neprijetno gledati v kamero in nekaj govoriti. Pri pridigi vidim ljudi in se lahko takoj prilagodim temu, kar zaznam na obrazih. Vidim, kaj pritegne in kaj ne, in se po tem ravnam. PETER: Težava podkasta je, da lahko poslušalec takoj preklopi in ga ne moreš pridobiti nazaj. Med pridigo pa ne bo vstal in šel iz cerkve, tam imam še priložnost, da pridobim njegovo pozornost v naslednji minuti. Bosta imela v studiu vedno gosta? PETER: Ne. Kot duhovnika in teologa lahko tudi midva podava kakšno vsebino, tudi poslušalci so nama rekli, da bi jim bilo všeč, če bi bila kdaj sama. Pa bodo gostje izključno duhovniki? PETER: Ja, to je specifika podkasta, to je naša »niša«. Lahko, da bo kakšna izjema, ampak načeloma bo podkast ostal v duhovniškem okviru. BLAŽ: Lahko je to Martin Golob, lahko pa tudi star, debel, plešast župnik – pokazati želiva, da ima lahko tudi župnik majhne podeželske župnije, ki se še nikoli ni izpostavil v medijih, marsikaj povedati. Česa se najbolj veselita, ko pomislita na prihodnost Kefe? PETER: Vsakega gosta! Ker snemanje nikoli ni samo snemanje, ampak je tudi prijetno bratsko srečanje. BLAŽ: In odzivov. Ker po njih vemo, da delamo dobro, da smo na pravi poti. In če to vem, mi res ni škoda časa in energije, dela se lotim z veseljem.

Duhovniški podkast za iskalce Resnice

Duhovniški podkast za iskalce Resnice

Blaž in Peter, kakšni so prvi odzivi na vajin podkast?

PETER: Meni je zelo lepo, ko srečam kakšnega znanca, ki bi ga lahko imeli za oddaljenega kristjana, in m...

Boj ali sodelovanje?

Nova predsednica: »Splav ni nič drugega kakor uboj.«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.