Duhovno spremljanje je dolga tradicija Cerkve in ni le za izbrance, ampak tudi za mlade, kot si ti.

Pri tovrstnem spremljanju gre za odnos med osebo, ki spremlja (laik, duhovnik, redovnik oz. redovnica), spremljancem in Sv. Duhom, ki daje spoznanje in rast obema udeležencema v procesu. Glavni je torej Bog, ostala dva pa poslušata njegove navdihe: spremljevalec jih pomaga odkrivati spremljancu, da bi ta še bolj ozavestil, kako Bog deluje v njegovem vsakdanjiku, pa tudi pri velikih odločitvah, kot je npr. življenjski stan. Gre za skupno rast na poti svetosti, pri čemer je pomembno, da je spremljevalec ponižen in odprt Sv. Duhu, moder, zrelo živi vero v svojem stanu in je spremljancu blizu tudi po človeški plati, tako da se mu spremljani lahko zaupa. Duhovni spremljevalec ima jasno pred očmi, da gre za duhovno in ne psihološko pomoč ter da je cilj privesti spremljanca do večje odprtosti za Boga in sočloveka. Življenje dobi tako bolj jasno smer na podlagi ozaveščenih preteklih...