Podružna cerkev sv. Boštjana v Mostah pri Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

Na njegov god, 16. avgusta, je vanjo romalo veliko njegovih častilcev od blizu in daleč. Prišli so, da bi ga, bolni, prosili zdravja na telesu, zdravi pa, da bi jih varoval pred boleznimi; med njimi okužbo s koronavirusom – omikronom.

Kip sv. Roka je v desnem stranskem oltarju moščanske cerkve. FOTO: Jožef Pavlič

Somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franci Šuštar. Zbrane romarje je že v uvodu v mašo povabil, naj se priporočijo godovniku sv. Roku za »zdravje na duši in na telesu«.

Gotski prezbiterij s kipom sv. Boštjana v Mostah pri Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

V govoru med mašo je povezal včerajšnji praznik Marije Vnebovzete in današnji sv. Roka. Kot je bila Marija vzeta v nebo, v nebeško slavo – od tod največji Marijin praznik –, bomo tudi mi, če bomo živeli in umrli v posvečujoči milosti, brez greha. Bo tudi naše telo poveličano. Tega se premalo zavedamo: da je »telo orodje za poveličevanje Duha«. Premalo se zatekamo v molitvi k Mariji Vnebovzeti, k svetnikom, pa tudi k »pomočnikom v stiski«. Pozabljamo na to, da so »svetniki naši prijatelji«.

Gotski prezbiterij s kipom sv. Boštjana v Mostah pri Komendi. FOTO: Jožef Pavlič

Škof Šuštar je zatem predstavil življenjsko pot in zgled sv. Roka. Spomnil je, kako je požrtvovalni in usmiljeni Rok skrbel za kužne bolnike, jih zdravil, nazadnje pa se sam okužil in zaradi tega umrl. Kuga, ki je nekdaj morila, se je tudi v sodobnem času pojavila v obliki epidemije covida-19, je vzela veliko življenj. Ni, torej, zadeva preteklosti, marveč tudi sedanjosti, ker za njo tudi danes zbolevajo in umirajo mnogi.

Škof dr. Franci Šuštar vabi k posnemanju sv. Roka. FOTO: Jožef Pavlič

Poleg telesnih bolezni se pojavlja še v drugih oblikah: duhovnem trpljenju, gmotnih težavah, skrhanih odnosih med ljudi, neveri in nemoralnem življenju. Nujno je potrebno, da poživimo »vero in zaupanje v Boga«. Na ta način bomo premagali malodušje, ne bomo povzročali slabega in zlega, kot je vojna v Ukrajini, bomo bolj povezani med seboj, kot so bili prvi kristjani, med katerimi »ni bilo ubogega«. »Prinašali bomo novo upanje in veselje. Gospod je blizu, ve za naše stiske in težave. Z nami želi biti povezan, kot je trta z mladikami oz. mladike z njo. Če so te natrgane ali uničene, ne dobivajo hrane, se posušijo. Podobno je z nami, če se odvrnemo od Gospoda. Zato vse delajmo skupaj z njim. Sv. Roka pa prosimo, naj nam pri tem pomaga kot priprošnjik,« je škof Šuštar povabil romarje.

Vsakdo je iz rok škofa Šuštarja dobil lepo spominsko podobico na slovesnost. FOTO: Jožef Pavlič

Za trdnejšo vez s svetnikom so romarji na koncu maše zmolili litanije na čast sv. Roku. Da bi bili zdravi na duši in telesu, da bi se spreobrnili, da bi delali dobra dela iz ljubezni do bližnjega, živeli dosledno krščansko življenje, pa tudi za srečno zadnjo uro.

Zelo potrebno v času, ko poleg drugih bolezni trkajo na vrata nove različice covida-19.

Dekleta so po maši postregla z dobrotami moščanskih gospodinj. FOTO: Jožef Pavlič

Mariji Vnebovzeti so se romarji izročili s pesmijo Ko zarja zlati nam gore. Sv. Roku pa na začetku maše s pesmijo pod vodstvom domačih cerkvenih pevcev na koru.

Prišle so tudi družine z majhnimi otroki. FOTO: Jožef Pavlič

Maši je sledilo prijateljsko srečanje ob postrežbi moščanskih gospodinj in cerkvenih ključarjev pred cerkvijo, pri katerem se je častilcem sv. Roka pridružil tudi škof Franci Šuštar.

Prišle so tudi družine z majhnimi otroki. FOTO: Jožef Pavlič

Moščanska cerkev sv. Boštjana s kipom sv. Roka je tokrat vnovič zaživela kot romarska cerkev. Udeleženci slovesne maše so potrdili, da veliko dajo na priprošnjo sv. Roka pri Bogu. Upravičeno, kajti toliko je stisk, nadlog in bolezni, za katerimi boleha tudi sodobni človek. Kje je pravo zdravilo, je jasno in odločno povedal škof Šuštar. Pri Bogu in Mariji, pa tudi pri sv. Roku. Samo vzeti ga je treba. Zakaj ga toliko ljudi ne, je pa drugo, zelo resno in zaskrbljujoče vprašanje. Potem pa jok in stok … Na prepolnih plažah Jadrana tega leka ni.