Besedilo himne Maria Mater gratiae se v Rimskem obredniku pojavlja kot samostojna molitev, najdemo pa jo tudi kot drugo kitico himne Memento, salutis auctor v malem oficiju Blažene Device Marije. Fauré je dodal še kitico Jesu, tibi sit gloria, ki omenja Jezusovo rojstvo, hkrati pa ta kitica vsebuje tudi invokacijo Svete Trojice in s tem nadomešča doksologijo ob koncu himne. Tovrstno sestavljanje je bilo precej običajno, saj je metrična podoba vseh himnusov enaka, tako da so nastajale različne kombinacije besedil. 

Melodika je faurejevsko očarljiva, lepo pevna in odlično ozvoči značaj besedila.

Fauré je uglasbil izbrano besedilo himne za dvoglasje visokih glasov s spremljavo orgel. Skladbo lahko izvajamo tudi solistično, spremljava pa bo dobro zazvenela tudi na klavirju. Melodika je faurejevsko očarljiva, lepo pevna in odlično ozvoči značaj besedila. Spremljava oba pevska glasova lepo podpira in nadgrajuje. Deluje kot samostojna celota in bi bila lahko uporabna tudi kot samostojna inštrumentalna skladba. Skladbo lahko izvajamo na Marijine praznike, tudi v božičnem času, zaradi tehtnosti pa seveda sodi tudi na koncertni oder.

Tantum ergo in Genitori genitoque predstavljata 5. in 6. kitico telovske himne Pange lingua, ki ju tradicionalno pojemo neposredno pred blagoslovom z Najsvetejšim. Avtor besedila je sv. Tomaž Akvinski, himna pa je nastala – poleg še nekaterih drugih – ob uvedbi praznika Sv. Rešnjega telesa in krvi leta 1264. Znano besedilo je Fauré uglasbil za triglasni zbor visokih glasov in orgle. Tako kot mnogo romantičnih skladateljev je tudi Fauré v partituro zapisal navodilo za menjavanje solističnega terceta z zborom. Če nimamo na voljo izbornih solistk, lahko seveda celotno skladbo izvajamo z zborom; prav tako ni nič narobe, če celotno skladbo izvedemo s solističnim tercetom. Menjavanje zasedb lahko pri izvedbi nakažemo z izrazitejšo dinamiko. Tako kot pri večini poznoromantičnih in impresionističnih skladb moramo že od vsega začetka študija pozornost posvetiti natančni intonaciji, še posebej pri kromatiki. Kljub številnim kromatičnim spremembam, modulacijam in izmikom je melodika gladko tekoča, orgle pa zelo dobro podpirajo pevske glasove.

Fauréjeva glasba bo zagotovo pomenila veliko osvežitev repertoarja v naših cerkvah.

Fauréjeva glasba bo zagotovo pomenila veliko osvežitev repertoarja v naših cerkvah, zato jo le pogumno uvrstimo na notne pulte. Mladi pevci čakajo novih izzivov in nove zvočnosti in ravno s takšnimi skladbami, kot jih najdete v tokratni notni prilogi, lahko zadovoljite njihovo željo in radovednost.

Članek je bil objavljen v reviji Cerkveni glasbenik (4/2024).