Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Besedila zapisov se je uredništvo trudilo ohraniti takšna, kot so v izvirniku, brez posegov, ki jih terja današnja jezikovna obrt.

Za nastanek knjige so zaslužni: Glavan, Kovačič Peršin, Boris Pahor, Andrej Inkret in Janez Gradišnik

Za nastanek te knjige so zaslužni vidni intelektualci, najboljši poznavalci Edvarda Kocbeka. Prvi je bil Mihael Glavan, ki je urejanju Kocbekovih dnevnikov posvetil leta potrpežljivega in skrbnega dela.

Drugi je Kocbekov sodobnik Peter Kovačič Peršin, ki je med drugim uredil in objavil knjigo Osvobodilni spisi, iz katere deloma zajema tudi ta knjiga.

Oba sta napisala dragoceni spremni besedi, še posebej Kovačič Peršin je tudi kritično ovrednotil Kocbekov položaj in vlogo v totalitarni združbi komunističnih revolucionarjev.

Tretji je bil Boris Pahor, ki je s svojim delom pomembno podpiral Kocbeka in mu do zadnjega ostal prijatelj.

Četrti je bil Andrej Inkret, ki je v raziskavo in predstavitev Kocbekove ustvarjalne dediščine vložil veliko ustvarjalne energije. Napisal je izvrstno knjigo o Kocbeku In stoletje bo zardelo (zložba Modrijan, 352 strani, 2011).

Peti je bil Janez Gradišnik, ki je uredil Kocbekove predvojne dnevnike.

Kocbek, sodobnik Srečka Kosovela in njegov brat po duhu

Knjigo je založba Sanje pospremila med bralce z naslednjimi vznesenimi besedami: »Edvard Kocbek, sodobnik Srečka Kosovela in njegov brat po duhu, v svojem partizanskem dnevniku pričuje najpomembnejšo bitko, ki jo je kdaj bojeval slovenski narod.

Ko smo se Slovenci prvič v pisani zgodovini družno zoperstavili trinogu brez primere, smo se s tem obenem – kot ugotavlja Kocbek – prvič v svoji zgodovini družno, jasno in odločno zoperstavili tujemu gospodarju, in obenem vsaki tuji, vnanji, najsi še tako mogočni in arbitrarni avtoriteti.«

Andrej Inkret je napisal izvrstno knjigo o Kocbeku In stoletje bo zardelo (založba Modrijan, 2011).

Zavrtanik: Nisem se zavedal, za kako kompleksen in zahteven projekt gre

»Kocbek je bil miselna in duhovna sila, ki je najbolj dosledno preizpraševala duha časa,« je ob predstavitvi Partizanskega dnevnika dejal urednik knjige Rok Zavrtanik.

»Ko sem začel urejati to knjigo, se nisem zavedal, za kako kompleksen in zahteven projekt gre. Želel sem pokazati Kocbekovo delo v zaokroženi obliki, poleg dnevniških zapisov so v knjigi tudi govori in pisma ter nekaj Kocbekovih pesmi.«

Rok Zavrtanik: »Skupaj s Prešernom in Kosovelom Kocbek predstavlja del slovenske zaveze.«

Kljub tem besedam je treba dodati: Življenje in besedila Edvarda Kocbeka nas nenehno opozarjajo, kako se človek ne sme prepustiti sanjam, ampak mora vedno znova kritično ocenjevati svoj položaj.