To so: nepooblaščene metode in senzacionalizem; osredotočanje na hudiča in ne na Kristusa in Marijo; neupoštevanje obrednika; prakse, ki mejijo na vraževerje in magijo; izpuščanje medicinskega in psihološkega pregleda; prehitro sklepanje, da gre za demonsko delovanje; dajanje pretirane teže čarovništvu in urokom; zatekanje k »zdravljenju družinskega stebla« in »medgeneracijskemu zdravljenju«, ki nimata svetopisemskih in teoloških temeljev. »Ničesar temačnega in zastrašujočega ni pri eksorcizmu, to je služba veselja, saj smo priče mogočnega delovanja vstalega Kristusa in Marijine priprošnje, svetnikov in angelov, zato je bistvo eksorcizma obnavljanje miru, upanja in veselja v duši osvobojenega,« so še zapisali.