Mučenka

Zgodovinsko ne povsem zanesljiva poročila pripovedujejo, da so za časa svetih Mohorja in Fortunata živele v Ogleju Evfemija in Doroteja, hčeri pogana Valencija, ter Tekla in Erazma, hčeri njegovega brata Valentinijana, ki pa je bil že kristjan. Ta je poskrbel, da so bile vse štiri poučene v krščanski veri. Legenda pripoveduje, kako so nekega dne živo prosile Boga, da bi bile krščene v valovih reke Nadiže. In res se je tok reke nenadoma ustavil, mimo sta prišla Valentinijan in škof Mohor, ki je vse štiri krstil.

Valencij je hotel, da se njegovi hčeri Evfemija in Doroteja poročita. Obe sta poroko odklanjali, češ da sta kristjanki in zaročeni z nebeškim ženinom. Oče je v besnosti pograbil meč in se zagnal proti njima. Zatekli sta se k stricu Valentinijanu. Tu ju je po izdajstvu sužnja odkril oče in ju izročil poganskemu oblastniku. Ta je vse štiri skušal najprej z lepimi besedami pregovoriti, da bi zatajile krščansko vero. Ko pa te niso zalegle, jih je dal bičati. Nato so jih zaprli v ječo, jih spet strašno mučili in gole vodili po mestu. Legenda pripoveduje, da jih je na prošnjo Evfemije angel oblekel in da ni bilo videti na njih nobenih sledov mučenja, njihovi obrazi so pa žareli. Tudi ta čudež ni ganil krutega oblastnika Servasta in očeta Valencija. Ta je naposled sam obsodil hčeri in nečakinji, jih obglavil in trupla vrgel v Nadižo.

Ponoči sta Valentinijan in sv. Mohor trupla mučenk pokopala v Valentinijanovi hiši, ki so jo spremenili v cerkev. Ker se je iz Ogleja širila vera tudi po naših krajih, je razumljivo, da so bile mučenke Evfemija in njene tovarišice znane tudi našim prednikom.

Goduje: 16. septembra, ponekod pa 3. septembra.