Zavetnik: Zavetnica popotnikov

Roža Virginija oz. Marija Evfrazija se je rodila na otočku Noirmoutier, kamor so se morali zateči njeni starši, ker revolucija, ki je takrat divjala v Franciji, ni bila naklonjena krščanstvu in zavednim kristjanom. Roži Virginiji je bilo štirinajst let, ko se je družina spet lahko vrnila v svoj domači kraj Sallans. Starši so jo od tam poslali v Tours v penzionat krščanske družbe za dekliško vzgojo. Roža je že takrat hrepenela po redovnem življenju. V Toursu je dobro spoznala življenje redovnic, sester naše ljube Gospe krščanske ljubezni. Ustanovil jih je sv. Janez Eudes v sedemnajstem stoletju, njihova karizma pa je bila skrb za spokornice, kaznjenke in sirote. Želela si je vstopiti k njim, a so ji svojci sprva nasprotovali, pozneje pa ji vendarle dovolili. Skupnosti, kateri se je pridružila, se je poznal vpliv revolucije: sester je bilo malo, večinoma že starejših, novink ni bilo dovolj, dela pa veliko, in to vse prej kot lahkega. Ni čudno, da je Marija Evfrazija kmalu postala predstojnica in gonilna sila vsega dela. Bila je avtoritativna, a hkrati tudi ponižna in obdarovana s številnimi darovi. Pod njenim vodstvom in prizadevanji je hiša kmalu postala cvetoča, začele so prihajati novinke, sestre so imele podporo in zaščito tudi pri meščanih in duhovnikih. Sestra Marija Evfrazija je zato začela razmišljati o ustanovitvi novega reda sester kontemplativnega življenja, ki naj bi bile spokornice. Imenovale so se magdalenke in so živele ločeno od ostale skupnosti po pravilih sester karmeličanskega reda. Naraščanje števila sester je pripeljalo do tega, da je Marija Evfrazija ustanovila novo zavetišče v Angersu. Na začetku, pa tudi pozneje, ko je kongregacija v polnosti zaživela, materialnih pa tudi organizacijskih težav ni manjkalo. Marija Evfrazija se je, potem ko ji je potekla mandatna doba, iz Toursa preselila v Angers in postala prednica tam. Kmalu pa so nastopile težave z drugimi zavetišči, ki so ji očitala, da svoje delo opravlja na škodo drugih hiš in zase zahteva posebne pravice. Spor je šel tako daleč, da se je za kongregacijo moral zavzeti kardinal Odescalchi. Dosegel je prvi dekret in priznanje Ustanove dobrega Pastirja. A težav še ni bilo konec, saj je, potem ko je bil imenoval za angerskega škofa, mons. Angebault želel sam prevzeti pokroviteljstvo namesto kardinala. Mati Pelletier pa je medtem, kljub temu da jo je to bolelo, odpirala nove in nove hiše (53) ter razdelila kongregacijo na sedem provinc. Umrla je izčrpana in bolna za rakom, stara 72 let.

Ime: Njeno krstno ime je Roža Virginija.

Rodila se je 31. julija 1796 na otočku Noirmoutier ob francoski obali

umrla pa 24. aprila 1868 v Angersu v Franciji.

Družina: Izhajala je iz meščanske družine. Njen oče je bil znan in priljubljen dobrodelni zdravnik. Družina je bila globoko verna.

Zavetnica: popotnikov.

Upodobitve: poznamo njeno podobo starejše redovnice.

Beatifikacija: za blaženo je bila razglašena 30. aprila 1933 (papež Pij XI.), za svetnico pa 2. maja 1940 (papež Pij XII.).

Goduje: 24. aprila.

Misel: »Moja duša je popolnoma mirna. Čutim, da je Bog v meni. Božjo voljo pritiskam na srce.«