Škoda zaradi pozebe je v 107 občinah prizadela 1207 oškodovancev na skupno 4.472,6 hektarjih kmetijskih površin, kažejo podatki kmetijskega ministrstva. Evropska komisija je predlagala, da se Sloveniji zagotovijo sredstva v višini 2,9 milijona evrov za škodo v trajnih nasadih. Podpora je del svežnja pomoči kmetom iz kmetijskih rezerv v skupni višini 15 milijonov evrov, ki jo je Evropska komisija v četrtek, 22. maja, odobrila za Češko, Slovenijo in Nemčijo.

Kdo bo upravičen do pomoči?

Za pomoč zaradi pozebe, ki je slovenske kmete, predvsem sadjarje, prizadela med 17. in 22. aprilom lani, je zaprosila Slovenija sama. Do pomoči bodo upravičeni kmetje, ki so imeli na pridelkih od 30 do vključno 79 odstotkov škode. Za kmete, čigar kmetijski pridelki so bili poškodovani 80-odstotno ali več, pa se bo pomoč dodelila iz nacionalne proračunske rezerve. Slednja dodeljena po programu odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe med 17. in 22. aprilom 2024 v višini 3,5 milijona evrov in bo namenjena kmetijskim gospodarstvom, katerih kmetijski pridelki so bili poškodovani 80-odstotno ali več.

Pomoč bo izplačana do konca julija

Delila se bo tudi po odloku o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi pozebe leta 2024 v višini 420.000 evrov in bo namenjena tistim kmetijskim gospodarstvom, katerih kmetijski pridelki so bili v uničeni v celoti. Pomoč bo kmetom izplačana predvidoma do 31. julija, so v sporočilu za javnost še zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gre za 'solidarnost v akciji'

V skupni izjavi za medije po srečanju v Krškem je evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen po navedbah STA povedal, da gre pri odobreni pomoči za 'solidarnost v akciji'. 

»Kmetje se namreč s posledicami naravnih nesreč ne bi smeli soočati sami. Prepričan sem, da jih bo neposredna podpora hitro dosegla, jim pomagala obnoviti njihov proizvodni potencial in se postaviti na noge.«

Na terenskem ogledu v Posavju. FOTO: MKGP

Sadjarski sektor v zadnjih letih močno prizadet

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić se je Hansnu in Evropski komisiji zahvalila za izkazano podporo v obliki dodatne finančne pomoči sadjarjem. »To je sektor, ki se je v zadnjih letih znašel v velikih težavah zaradi vremenskih vplivov, zato potrebuje tako slovensko kot tudi evropsko podporo.« Ob tem je zagotovila, da bo Slovenija poskrbela, da bodo vsa sredstva do konca leta prispela do tistih, ki so utrpeli škodo.

O prihodnosti skupne kmetijske politike

Ministrica in evropski komisar sta se dotaknila tudi prihodnosti skupne kmetijske politike. Ministrica se je zavzela za stabilno in predvidljivo evropsko kmetijsko politiko tudi v prihodnje, vključno s potrebnim financiranjem. Pozdravila je predlog Evropske komisije za poenostavitve na področju skupne kmetijske politike, hkrati pa je komisarja pozvala k poenostavitvi uredbe o deforestaciji, da bi zmanjšali administrativna bremena za evropske kmete in lastnike gozdov, so še sporočili z ministrstva.

Evropski komisar Hansen na obisku biodinamične kmetije Černelič v Artičah. FOTO: X Christophe Hansen

Hansen je glede omenjenih poenostavitev v izjavi za medije dejal, da gre zaenkrat še za predlog, ki ga morata potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Če bo potrjen, naj bi kmetom v EU prinesel za 1,6 milijarde evrov prihrankov.