Pred dnevi je v Kanadi izšlo poročilo krščanskega inštituta Cardus o tem, kako na osebe z oviranostjo vplivata evtanazija in samomor s pomočjo. Ko so ju pred desetimi leti v tej državi legalizirali, so obveljala zagotovila, da to ne bo prizadelo ranljivih skupin prebivalstva, saj naj bi bilo namenjeno le bolnikom v terminalni fazi, se pravi tik pred smrtjo. Prav tako naj bi varovalke ščitile osebe, ki bi se za takšno smrt odločile le zaradi oviranosti, osamljenosti, občutka, da so v breme, depresije ali nedostopnosti ustrezne pomoči. Poročilo ugotavlja, da se ta zagotovila niso uresničila, še več, podatki v Kanadi kažejo na »sistematično – in smrtonosno – krnjenje varovalk za najbolj ranljive skupine«. Raziskava je pokazala, da je bilo med letoma 2019 in 2023 med ljudmi, ki so umrli v tem programu (velika večina z evtanazijo), vsaj 42 % uporabnikov storitev za osebe z oviranostjo, vključno z vsaj 1017 osebami, ki so potrebovale te storitve, a jih niso prejemale. Med razlogi za neznosno...