Menu
Košarica
Zapri
Dostop do članka (47174)

Dostop do članka (47174)

št. kos.: 1 2,99€
Brez davka
2,85€
DDV (5,00 %)
0,14€
Skupaj
2,99€
Zapri
Iskanje

Fašizem – ko beseda izgubi pomen

Za vas piše:
Matic Batič
Objava: 05. 11. 2025 / 08:46
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.11.2025 / 08:47
Fašizem – ko beseda izgubi pomen
Mussolini s spremljevalci v Kobaridu leta 1923. Vir: Tolminski muzej/TOLMINSKI MUZEJ DRUžINA | Vir: TOLMINSKI MUZEJ DRUžINA

Fašizem – ko beseda izgubi pomen

Fašizem in Slovenci (1. del): Med zgodovino in politično etiketo

»Beseda fašizem je izgubila ves pomen, označuje le še 'nekaj nezaželenega'«, je v eseju Politika in angleški jezik zapisal George Orwell. Čeprav je njegovo opažanje nastalo že leta 1946, se pogosto zdi, kot da bi ga napisal danes. V javnem prostoru smo namreč priča vse pogostejši »inflaciji« pojma fašizem, ki se uporablja kot priročno sredstvo politične in moralne diskreditacije. Pojem je postal skoraj poljubno raztegljiv: nekateri ga povezujejo z nacionalističnimi in konservativnimi politiki, drugi z ukrepi sodobnih držav, zlasti na področju boja proti sovražnemu govoru, spet tretji s kapitalističnim ekonomskim sistemom in še bi lahko naštevali. Glavni razlog za to lahko iščemo v močni čustveni zaznamovanosti pojma. Oznaka »fašist« ne pomeni zgolj nestrinjanja z določenim pogledom, temveč samodejno prikliče podobe množičnih zločinov, totalitarizma in ideološkega fanatizma. Tako označen posameznik ali gibanje je izrinjeno iz legitimnega političnega prostora, saj se asociativno poveže z...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh