Zavetnik: škofij Freiburg in Feldkirch; rodbine Hohenzollerjev; dežele Vorarlberg; pravnikov

Atributi: kapucinska obleka, meč, bodičasti kij, palma

Sveti Fidelis iz Sigmaringena, kapucin, mučenec

Pred Markom Royem, izredno nadarjenim mladeničem, se je v mladosti odpirala bleščeča kariera. Po študiju na univerzi v Freiburgu, kjer je naredil doktorat iz cerkvenega ter državnega prava in kasneje še iz filozofije, je sprva veliko potoval in delal v Franciji kot vzgojitelj plemiških sinov. Že kot mlad pravnik je dobil naziv »odvetnik siromakov«, saj se je veliko zavzemal za reveže, jim nudil pravno pomoč ter se boril proti raznim krivičnim obsodbam. To ga je tudi pripeljalo do preobrata v njegovem življenju: ko je namreč ugotovil, da je njegov boj proti čedalje pogostejšim krivicam in slabim razmeram v sodstvu boj z »mlini na veter«, je zaprl svojo pisarno in sklenil vstopiti v mlad red kapucinov. Všeč mu je bil njihov molitveni duh, vnema za duše in uboštvo. Dal se je posvetiti v duhovnika, nato pa vstopil v samostan. Po slovesnih zaobljubah je dobil ime p. Fidelis. Frančiškov duh ga je tako prevzel, da je izdal knjižico z naslovom Vaje serafinske pobožnosti, v kateri je v molitvah in premišljevanjih popisal spremembo svojega življenja. Po dodatnem študiju je nastopil pridigarsko službo, ki je bila močno orožje v boju proti naraščajočemu protestantizmu. Časi so bili namreč izredno težki, izbruhnila je tridesetletna vojna, v kateri so se katoličani in protestantje zagrizeno bojevali med seboj. Fidelis je z gorečimi pridigami poskušal pridobivati ljudi; nanje se je pripravljal z dolgimi molitvami, postom in drugimi oblikami spokornosti. Spal je malo, svojo moč pa je črpal predvsem iz evharistije. Za vero je bil pripravljen vsak trenutek umreti in slutil je, da se bo to tudi v resnici zgodilo. Mučeniško smrt je dočakal v kraju Seewies, kamor so ga kalvinci zvabili s pretvezo, da ga tamkajšnji kmetje želijo poslušati. Šel je, kmetje pa so ga napadli in umorili.


Ime: V latinščini fidelis pomeni »zvesti, verni, pošteni«.

Rodil se je leta 1577 v Sigmaringenu v Nemčiji,
umrl pa 24. aprila 1622 v Seewiesu v Švici.

Družina: Marko Roy (njegovo krstno ime) se je rodil kot predzadnji od šestih otrok. Oče Johannes je bil mestni župan, materi pa je bilo ime Genovefa. Družina je bila imovita in pobožna.

Zavetnik: Velja za zavetnika škofij Freiburg in Feldkirch; rodbine Hohenzollerjev; dežele Vorarlberg; pravnikov, priprošnjika v sodnih zadevah, za širjenje vere.

Upodobitve: Običajno je upodobljen v kapucinski obleki, z mečem, bodičastim kijem, s katerim naj bi ga pobili, in s palmo kot simbolom mučeništva; upodabljajo ga tudi kot pridigarja.

Beatifikacija: 24. marca 1729 ga je papež Benedikt XIII. razglasil za blaženega, za svetnika pa Benedikt XIV. 29. junija 1746.

Goduje: 24. aprila.

Misel: »Ah, najslajši, najdobrotljivejši Jezus, obvaruj me, da bi kateregakoli človeka, pa naj bi me še tako sovražil in preganjal, zaničeval, omalovaževal ali imel za nevrednega, da bi ga poniževal ali se odvračal od njega. Ne daj, da bi me kdaj obšlo sovraštvo do njega ali občutek grenkobe, in ne dovoli, da bi dvomil o njegovem poboljšanju, dokler živi.«