Filip Kavčič, avtor kronike o župniji Deskle.»Vsi, ki smo gospoda Filipa Kavčiča poznali, smo vedeli, da je na­pisal župnijsko kroniko po naročilu tedanjega ordinarija gospoda dr. Janeza Jenka,« je v uvodu v knjigo Kronika Župnije Deskle 1757–1966 zapisal Ambrož Kodelja, župnik v Doberdobu, urednik in založnik knjige (izdala jo je Župnija sv. Martina Doberdob).

Kroniko so po naključju rešili pred odpadom

Urednik knjige je pojasnil, da so kroniko Filipa Kavčiča po naključju rešili iz zapuščine nadškofijskega kanclerja dr. Rudolfa Klinca, malo preden bi jo z razno šaro odpeljali na odpad. Zasluga za to gre sedanjemu župniku v Desklah, gospodu Danilu Cimpriču.

Ob tem podatku naj dodam, da je pisna zapuščina dr. Rudolfa Klinca neizmerno dragocena in pomembna za zgodovino Primorske v 20. stoletju. Pričakovali bi, da je skrbno hranjena in urejena v ustreznem arhivu. Vendar ni, kar je prava mala katastrofa, saj jo v povsem neprimernih prostoru v Gorici hrani Klinčeva sorodnica. Že zdavnaj bi zaradi tega morali zvoniti vsi alarmni zvonci odgovornih ljudi na Goriškem, v nadškofiji Gorica in škofiji Koper. Vendar osuplo spremljamo mrakoben in porazen molk.

Cerkev sv. Jurija v Desklah. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1934 so ga Italijani odpeljali v konfinacijo

Kronist Filip Kavčič se je rodil v Idriji 21. aprila 1899. Po osnovni šoli v domačem kraju se je vpisal na realno gimnazijo na Poljanah v Ljubljani. Tam je leta 1917 maturiral. Nato je moral v vojsko; po koncu prve svetovne voj­ne se je vpisal v ljubljansko bogoslovje.

V duhovnika so ga posvetili 29. junija 1922 v ljubljanski stolnici. Posvetil ga je ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Prvega oktobra istega leta je nastopil prvo duhovniško službo kaplana v Črnem Vrhu nad Idrijo, kjer je naslednjega leta postal župnijski upravitelj. Junija 1934 so ga Italijani odpeljali v konfinacijo v Castel del Piano (Perugia). Na posredovanje tedanjega goriškega nadškofa Karla Margottija so ga maja 1936 pomilostili s pogojem, da se ne vrne več v Črni vrh nad Idrijo.

Od leta 1936 do smrti leta 1968 je bil župnik v Desklah

1. decembra 1936 so ga nastavili za župnika v Desklah, kjer je ostal do smrti 6. februarja 1968. Dvajset let je upravljal še vikariat v Plavah in nekaj časa tudi župnijo Gorenje Polje. Njegova knjiga Hiša na skali sicer ni, kakor toliko drugih, dočakala tiska, ker za to ni bilo primernih razmer. V obliki razmnoženine pa je bila znana širokemu krogu duhovnikov, saj so jo s pridom uporabljali pri pripravi na zakon in pri stanovskih govorih. Veliko njegovih člankov je raztresenih v predvojnem Bogoljubu in Studencih žive vode. Po vojni je pisal v Družino, ko je bila še mesečnik in so jo urejali v Novi Gorici, na Kapeli. Članke o liturgiji zasledimo najprej v Službi božji, ki je izhaja v Makarski in jo je tedaj vodil benediktinski pater Kirgin, Kavčičev kolega iz ljubljanskega bogoslovja. Več njegovih člankov je še v Cerkvi v sedanjem svetu in v Koledarjih Goriške Mohorjeve družbe.

Kot član liturgičnega sveta tedanje Apostolske administrature za Slovensko Primorje (AASP) je med prvimi pospeševal in vodil našo bogoslužno prenovo. Zelo dobro je obvladal nemški, italijanski in francoski jezik. Bil je eden izmed redkih Slovencev, ki so imeli pisne stike z nemškim liturgistom benediktincem p. Pijem Parschem. Njuna korespondenca se, žal, ni ohranila.

Cerkev sv. Jurija v Desklah. FOTO: Ivo Žajdela

Odločno je branil jezikovne, narodne in verske pravice vernikov

Kot je zapisal Ambrož Kodelja je bil Filip Kavčič po značaju blag. Brezkompromisno pa je vedno odločno branil jezikovne, narodne, verske in obče človeške pravice zaupanih mu vernikov, bodisi na cerkvenem bodisi na civilnem področju. Veliko je bral in študiral, zato je bil vedno na tekočem o važnejših dogodkih v Cerkvi, pa tudi po domovini in svetu.

»Kronika je napisana kritično in objektivno, zato ima trajno vrednost. Škoda, da niso, vsaj doslej ne, izšli tudi zapisi, ki so se nanašali na njegovo zadnje srečanje z goriškim nadškofom Karlom Margottijem, pa tudi oni o času, ko se je pravno oblikovala tedanja AASP v Novi Gorici. V njegovem času so Deskle prešle iz izrazito kmečkega naselja v delavsko župnijo. To je lepo popisal. Izredno smo mu hvaležni, da je zanamcem zapustil napisan del naše domače zgodovine,« je še dodal urednik knjige. 

Vsebina knjige je v priloženem kazalu.