Forma perennis

Od sredine septembra je v razstavni dvorani NUK na ogled izbor del iz Plečnikovega manj znanega opusa Jože Plečnik – grafični oblikovalec. Avtor razstave je dolgoletni raz-iskovalec njegovega dela arhitekt Andrej Hrausky. Jože Plečnik – grafični oblikovalec Na ogled so reprodukcije in izvirni primerki Plečnikovih grafičnih del iz Plečnikove hiše (MGML), Muzeja mesta Dunaj (Wien Museum), Narodne in univerzitetne knjižnice in zasebnih zbirk. Po izboru avtorja razstave Andreja Hrauskyja so s komentarji postavljene v širši kontekst življenja Jožeta Plečnika in njegovih odnosov z bližnjimi sodobniki. Pri razstavi je kot strokovni sodelavec sodeloval skrbnik Rokopisne zbirke NUK mag. Marijan Rupert, oblikoval jo je Maj Blatnik. Spremlja jo razstavni katalog Forma perennis, Jože Plečnik kot grafični oblikovalec, ki bralcem ponuja širši uvid v Plečnikovo grafično oblikovanje. Forenzično raziskovanje Če za Plečnikovo delo s področij arhitekture, oblikovanja in prostorskega načrtovanja lahko rečemo, da je od 90. let prejšnjega stoletja znova trdneje zasidrano v splošni zavesti, pa njegovo delo na področju grafičnega oblikovanja, ki enakovredno odraža vse značilnosti njegove avtorske poetike in poglobljenega pristopa, še ni dovolj poznano. Z razstavo, ki je do sredine novembra na ogled v razstavni dvorani NUK, se to spreminja. Sad večletnega potrpežljivega in natančnega dela dolgoletnega raziskovalca mojstrovega dela prinaša prvi sistematični pregled Plečnikovega opusa s področja grafičnega oblikovanja – od njegovih dunajskih začetkov do smrti. Isti trud kot pročelje palače Kakor je na odprtju razstave povedal Andrej Hrausky, je šlo za forenzično raziskovanje, oprto na skice in pisma iz Plečnikovega arhiva. Ključni osebi za to področje njegovega dela sta bila Fran Saleški Finžgar in France Stele, ki sta si kot urednika knjižnih izdaj in periodike prizadevala ne le za vsebinsko, ampak tudi za oblikovno kakovostno raven. Tovrstnih prošenj se je pregovorno skromen v pismih branil z »Ne znam. Nisem od foha,« hkrati pa se je zvest sebi predano posvetil tudi temu filigranskemu delu in ob zavedanju, da ljudje umetnikovega dela ne znajo ceniti, pri-znal: »Načrt za platnice ene knjige me stane isti trud kot za pročelje palače.« Njegovo plodno delo je prenovilo in vsaj do 60. let prejšnjega stoletja ključno zaznamovalo smer grafičnega oblikovanja pri nas. Prvi jumbo plakat Raziskovalci so odkrili bistveno več Plečnikovih del s tega področja, kakor so si predstavljali, zavedajo pa se, da delo še ni končano. Plečnik je bil že kot dijak na državni obrtni šoli v Gradcu eden boljših risarjev, Otto Wagner ga je še kot študenta leta 1898 povabil k sodelovanju pri izdelavi knjige, ki so jo cesarju Francu Jožefu poklonili ob 50. obletnici vladanja – Plečnik je oblikoval vsaj štiri strani unikatne pergamentne izdaje, ki jo danes hrani Muzej mesta Dunaj –, leta 1905 je za dunajsko secesijo izdelal enega verjetno prvih jumbo plakatov, ki je dolgo veljal za izgubljenega, potem pa so v dunajskih arhivih le našli šest listov, iz katerih je bil, 2,5 m dolg in 1,7 m visok, sestavljen. Na razstavi pritegnejo pozornost tudi anatomske skice, ki jih je Plečnik izdelal na prošnjo svojega brata Janeza, prvega profesorja patologije na medicinski fakulteti novoustanovljene ljubljanske univerze. Verske izdaje in tiski Prva knjiga, ki jo je Plečnik oblikoval in oskrbel zanimivo notranjo opremo, so bile leta 1922 izdane Dekliške pesmi Silvina Sardenka – Alojzija Merharja. Ob tej so razstavljene tudi številne druge, pogosto z značilnimi dvobarvnimi rešitvami, s katerimi se je Plečnik navezoval na tradicijo srednjeveških knjižnih izdaj. Izstopa izdaja Rimskega misala iz leta 1944 z barvno notranjo naslovnico, ilustracijo Slavka Pengova. Obsežnejši del razstave namreč predstavljajo verske izdaje in nabožni tiski. Med njimi Družinska listina posvetitve Srcu Jezusovemu, ki je izšla v zavidljivo visoki nakladi. V leta 1926 izdano Zlato knjigo slovenskih družin, ki so bile vključene v gibanje za po-svetitev družin Srcu Jezusovemu – tudi to je v sklopu celostne podobe oblikoval Plečnik – je bilo namreč vpisanih več kot 11.000 slovenskih družin. V NUK do 15. novembra V razstavni dvorani NUK si razstavo Forma perennis lahko do 15. novembra ogledate od ponedeljka do sobote od 10. do 18. ure. V sredo, 15. oktobra, ob 17. uri vabljeni na predavanje avtorja Andreja Hrauskyja in voden ogled razstave; slednjega se lahko udeležite tudi v sredo, 12. novembra, prav tako ob 17. uri. Udeležba je brezplačna, prijave pa v NUK sprejemajo na: dogodki@nuk.uni-lj.si.

Dostop do članka (47174)

Forma perennis

Forma perennis

Jože Plečnik – grafični oblikovalec

Forenzično raziskovanje

Tomaž Hren – požigalec ali podpornik slovenske knjige?

Duhovna in spolna zloraba sta povezani

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.