Zavetnik: Italije in mesta Assisi, baselske škofije, Katoliške akcije, frančiškanov; revežev, socialnih delavcev, ekologov, trgovcev, krojačev, trgovcev s platnom, lanom in tapetami, tkalcev, družin, živali, priprošnjik proti glavobolu, proti kugi.

Frančišek, posebno sonce, ki na nebu Cerkve sveti že osemsto let, še danes s svojo močjo in toplino ogreva srca mnogim, ki to Cerkev ljubijo in jim ni vseeno zanjo. Kljub mnogim njenim napakam in grešni naravi ji je ostal zvest in predan ter ves gorel v želji, da bi jo prenovil in popravil. Začel je sicer pri zidovih, a kmalu spoznal, da je njegovo poslanstvo prenova, »reformacija« od znotraj in v globini. In začel pri sebi.



Ime: Njegovo krstno ime je bilo sicer Janez Krstnik, a ga je oče takoj začel klicati Frančišek, ker je bil naklonjen Francozom; Frančišek namreč pomeni »nanašajoč se na Franke, frankovski, Frank«.

Rodil se je leta 1182 v starodavnem mestu Assisi v Umbriji v srednji Italiji,

umrl pa 3. oktobra 1226, prav tako v Assisiju.

Družina: Oče Peter Bernardone je bil bogat in precej trd, pohlepen trgovec s suknom, mati Pika (Ivana) Bourlement, doma iz južne Francije, pa je bila njegovo pravo nasprotje: blaga, majhna, drobna, plemenita, uglajena in iskreno verna.

Sodobniki: sveta Klara, Anton Padovanski, papeži Inocenc III., Honorij III., Gregor IX.

Spreobrnjenje: Potem ko je Frančišek neslavno končal svojo viteško »kariero« v ujetništvu, je imel v Spoletu, kamor se je po okrevanju zopet odpravil kot vitez, sanje, v katerih ga je Bog povabil, naj raje služi njemu kot služabnik. Ko se je Frančišek odzval na to povabilo, se je začela njegova pot spreobrnjenja.

Skupnost: Frančišek je po božjem navdihu začel popravljati »razpadajočo Cerkev« – najprej pri sebi: postal je najbolj ubog med ubogimi in začel živeti beraško življenje. Njegovo Vodilo in način življenja je leta 1210 v Rimu potrdil papež Inocenc III. Moški veji se je pridružila še ženska (klarise) ter kasneje še tretji, laiški svetni red (tretjeredniki). Moški red se je kasneje razdelil v tri veje: frančiškani, minoriti in kapucini.

Stigme: Frančišek je septembra 1224 na gori La Verna med globoko ekstazo začutil Jezusove rane. To je prva zanesljivo izpričana stigmatizacija.

Zavetnik: Italije in mesta Assisi, baselske škofije, Katoliške akcije, frančiškanov; revežev, socialnih delavcev, ekologov, trgovcev, krojačev, trgovcev s platnom, lanom in tapetami, tkalcev, družin, živali, priprošnjik proti glavobolu, proti kugi.

Upodobitve: Najstarejša Frančiškova upodobitev je v votlini v Subiacu, naslikana še za časa njegovega življenja, na njej ima kapuco poveznjeno čez glavo. Na skoraj vseh upodobitvah je oblečen v preprosto rjavo oblačilo s kapuco (habit). Njegovi atributi so: križ, knjiga, mrtvaška glava, zemeljska krogla, vladarsko jabolko, podirajoča se cerkev, lilija, jagnje, volk, dete Jezus.

Grob: Frančišek je na lastno željo umrl na golih tleh porciunkulske cerkvice. Pokopali so ga v župnijski cerkvi sv. Jurija, od tam pa so leta 1230 njegovo truplo prenesli v novozgrajeno, njemu posvečeno cerkev, ki je še danes za Sveto deželo in Rimom najbolj znan romarski kraj.

Beatifikacija: Že 16. julija 1228 je papež Gregor IX. Frančiška slovesno razglasil za svetnika.

Goduje: 4. oktobra.
Misel: »Božjemu služabniku ne sme biti nobena stvar zoprna razen greha.«