Kar se tiče mojega službovanja v župniji, imam v podzavesti misel, da je le vprašanje časa, ko bo prišel dan mojega odhoda. Pred 120 leti je bila župnija del župnije Ig in takšna usoda jo čaka verjetno tudi v prihodnosti. Duhovnikov nas je vedno manj in manjše župnije bodo nujno ostale brez rednega župnika. Zato si ne delam nobenih utvar, da bo v primeru tomišeljske župnije kaj drugače. Služba župnika ni le po-
klic, ki ga nekdo opravlja, ampak je način življenja. To nas dela drugačne in posebne, če hočemo ali ne. Sam nikoli nisem hotel biti drugačen in poseben, ker sem v župnijo poslan za ljudi, da z njimi živim, delim njihovo usodo, se z njimi smejem in z njimi žalujem. Župnik mora biti sestavni del kraja, v katerem živi in deluje. Biti mora čim bolj očetovski do ljudi, sočuten, razumevajoč. Vsaj jaz si tako predstavljam svoje poslanstvo in ga skušam živeti. Na vse načine se skušam izogniti skušnjavi, da bi postal bodisi hladen uradnik ali vzvišen »gospod«. Mislim, da župljani takšne...