Nekdanja minoritska cerkev sv. Frančiška Asiškega je bila v petek, 6. novembra, prizorišče kulturno-zgodovinskega večera Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes. Srečanje ob jubileju asiškega svetnika je pripravila Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper s podporo Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper ob sodelovanju Frančiškovih redov. Med navzočimi je bil tudi provincialni minister bratov minoritov p. Milan Kos.

Datum je povezal spomin na Frančiškov prehod v večno življenje leta 1226 z godom bl. Monalda Koprskega. Frančiškan in pravnik iz 13. stoletja je avtor pravnega dela Summa Monaldina in ena pomembnih osebnosti srednjeveškega mesta. Ob jubileju je izšla tudi priložnostna publikacija Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes, osmi zvezek zbirke Rara iustinopolitana.

»Frančiškova dediščina v Kopru je presegla samostanske zidove,« je dejala direktorica knjižnice Luana Malec, »saj njegove redovne skupnosti niso prinašale le verskega življenja, temveč tudi izobraževanje, glasbeno kulturo, umetnost in odnos do pisane besede«. 

Direktorica knjižnice Luana Malec. FOTO: Igor Vojinović 

To je potrdil tudi Peter Štoka, vodja oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino ter glavni organizator in povezovalec dogodka: »Frančiškovo izročilo ni enoglasno: živelo je v samostanskem koru, v šolskih sobah, pri bolniški postelji, v rokopisih in na mestnih ulicah …«

Peter Štoka, vodja oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino ter glavni organizator in povezovalec dogodka. FOTO: Igor Vojinović 

V imenu Mestne občine Koper se je organizatorjem zahvalil podžupan Mario Steffè in poudaril, da je bogata frančiškanska dediščina del skupne zgodovine in identitete mesta in meščanov ne glede na njihov jezik, narodnost ali versko prepričanje. Ob blaženem pravniku Monaldu se je spomnil tudi koprskega glasbenika minorita Gabriella Pulitija, knjižničarja Hiacinta Repiča ter opozoril na Frančiškove vrednote odprtosti, skromnosti, spoštovanju drugačnosti in solidarnosti, ki lahko navdihujejo življenje mesta tudi danes in v prihodnosti.

Podžupan Mestne občine Koper Mario Steffè. FOTO: Igor Vojinović 

Pet cerkva, pet vej Frančiškove družine

Frančiškova navzočnost v Kopru sega v 13. stoletje. Skozi stoletja je tu delovalo pet vej njegove redovne družine, vsaka s svojo cerkvijo in samostanom. »Pet hiš, pet različnih oblik istega izročila,« kot je dejal Peter Štoka.

Cerkev sv. Frančiška in samostan minoritov, danes protokolarna prireditvena dvorana in gimnazija, sta bili versko in intelektualno središče, povezano tudi z bl. Monaldom. Po ukinitvi samostana leta 1806 je cerkev služila različnim namenom, tudi kot šolska telovadnica. Danes je obnovljena, v njej pa so znova vidne srednjeveške poslikave.

Zbornik Frančiškov Koper. FOTO: Igor Vojinović 

Pri sv. Klari so živele klarise, posvečene kontemplaciji in uboštvu. Samostan, najstarejši ženski v mestu, je bil prav tako ukinjen leta 1806. V delu nekdanjega kompleksa danes deluje Pokrajinski arhiv Koper.

Pri sv. Gregorju so se ustalili frančiškanski tretjeredniki glagoljaši. Pri bogoslužju so uporabljali cerkvenoslovanski jezik in skrbeli za duhovne potrebe slovanskega prebivalstva. Na njihovo navzočnost danes spominjata Glagoljaška ulica in ohranjeni kamniti steber na Nazorjevem trgu.

Cerkev in samostan sv. Ane sta od konca 15. stoletja povezana s frančiškani observanti. Samostan je bil tudi vzgojna hiša, zelo pomembna pa je bila njegova knjižnica. Po drugi svetovni vojni so bili v podržavljenem poslopju zapori; po vrnitvi in nedavni obnovi samostan s cerkvijo poleg bogoslužnih namenov ponuja tudi študentski dom in hostel. Več na https://prisvetiani.si

Franciskov transitus sega v 15. stoletje. FOTO: Igor Vojinović 

Pri sv. Marti so delovali kapucini, ki so pridigali, spovedovali in pomagali bolnikom. Del njihove knjižne dediščine danes hrani koprska knjižnica, nekdanja cerkev pa služi pravoslavnim vernikom za liturgijo.

Svetnik stotih življenjepisov

Zakaj ima ponižni asiški brat toliko življenjepisov? To vprašanje je bilo v središču predavanja prof. dr. p. Mirana Špeliča, ki je poslušalce popeljal med najstarejša pričevanja o svetniku in njihove različne poudarke.

Prvi Frančiškov življenjepis je po naročilu papeža Gregorja IX. začel pisati Tomaž Čelanski ob svetnikovi kanonizaciji leta 1228. Predstavil ga je kot posnemovalca Kristusa in pomagal utrditi podobo mladega reda. Pozneje je napisal še druga dela, med njimi življenjepis, ki je več prostora namenil Frančiškovim besedam o uboštvu in življenju bratov. Sredi hitro rastočega reda so se namreč pojavila različna razumevanja ustanoviteljeve zapuščine.

Predavanje prof. dr. p. Mirana Špeliča. FOTO: Igor Vojinović

Dragocena pričevanja so prispevali tudi bratje, ki so Frančiška poznali osebno. Asiški zbornik po Špeličevih besedah v zbirki spominov in anekdot razkriva posebej človeško podobo svetnika: moža, ki je poznal bolečino in stisko. Nekatera besedila so za stoletja utonila v pozabo; enega od življenjepisov Tomaža Čelanskega so znova odkrili šele leta 2014.

V času notranjih napetosti je nalogo novega življenjepisca prevzel sv. Bonaventura, generalni minister reda. V Velikem žitju je Frančiškovo življenje predstavil v teološko zaokroženi pripovedi, katere vrhunec je prejem Kristusovih ran na La Verni. Leta 1266 je redovni kapitelj odredil uničenje starejših življenjepisov, vendar so se na srečo številni ohranili. Špelič je opozoril, da Bonaventurovega dela ni treba razumeti kot izkrivljanje Frančiška. S svojo razlago je pomagal ohraniti edinost reda in njegovemu idealu odprl pot v nove okoliščine.

FOTO: Igor Vojinović

Drugačno, prisrčno podobo pa prinašajo priljubljene Frančiškove rožice, v katerih svetnik med drugim nagovarja ptice in uči o popolnem veselju.

Množica življenjepisov, nekateri še vedno nastajajo, po predavateljevih besedah razkriva tudi čase in mnoge ljudi, ki so v Frančišku prepoznavali sogovornika. Svetnik tako nagovarja preproste in učene, revne in bogate, vse pa usmerja h Kristusu.

Žitji, freske in knjižni zakladi

Izr. prof. dr. Gregor Pobežin iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem se je posvetil Bonaventurovemu Velikemu in Malemu žitju. Prvo je predstavil kot premišljeno teološko pripoved o Frančiškovi poti za Kristusom, drugo pa kot krajše besedilo za bogoslužno branje. Bonaventura je zbiral pričevanja svetnikovih še živečih spremljevalcev, dogodke pa je razporedil predvsem po vsebinski povezanosti. Obe deli pričata tudi o vprašanju, kako ohraniti skupni spomin in identiteto reda, ko se je ta hitro širil.

Izr. prof. dr. Gregor Pobežin. FOTO: Igor Vojinović 

Doc. dr. Sara Turk Marolt iz Oddelka za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete je predstavila srednjeveške poslikave nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška. Nekatere so se ohranile na stenah, druge poznamo le po fotografijah in konservatorski dokumentaciji. Med obnovo cerkve so v prezbiteriju odkrili dve plasti poslikave: mlajša prikazuje Frančiškov transitus, starejša pa med drugim Marijo z detetom na prestolu. Mlajšo so prenesli na nasprotno steno, tako da je mogoče videti obe. Starejša poslikava je po predavateljičini oceni nastala v prvi polovici 14. stoletja in priča o umetnostnih povezavah Kopra z beneškim prostorom. Posebno zgodbo ima poslikava Marije z detetom in vitezom, ki ga Materi Božji priporoča sv. Frančišek. S stene križnega hodnika so jo sneli leta 1957, desetletja pozneje, leta 2018, pa so jo prepoznali v depoju Restavratorskega centra v Ljubljani.

Doc. dr. Sara Turk Marolt je predstavila srednjeveške poslikave nekdanje cerkve in samostana sv. Frančiška. FOTO: Igor Vojinović 

Dr. Diana Košir iz Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper je predstavila starejše življenjepise sv. Frančiška in druga dela iz knjižne dediščine samostana sv. Ane. Med njimi je rokopisni kodeks iz 15. stoletja s Frančiškovim vodilom in oporoko. V knjižnici hranijo tudi italijanski izdaji Bonaventurovega življenjepisa ter poznejša dela, ki pričajo o različnih pogledih na svetnikovo življenje. Vreden fond obsega več kot 7000 naslovov oziroma več kot 12.000 enot; letos so ga začeli popisovati.

Dr. Diana Košir iz Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper. FOTO: Igor Vojinović 

Večer so popestrili mladi iz koprskih srednjih šol z branjem Sončne pesmi in Frančiškovih drobtinic ter dijaki Glasbene šole Koper z glasbenimi vložki pod mentorstvom Sonje Horvat.