Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Gabrijel Žalostne Matere božje

Objava: 24. 08. 2005 / 10:17
Oznake: Svetniki
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:32
Ustavi predvajanje Nalaganje
Gabrijel Žalostne Matere božje

Gabrijel Žalostne Matere božje

Gabrijel, Gabri, Gabriel, Gaber, Gabro, Gabor, Gabre, Gabrijela, Jelka

Zavetnik: Zavetnik: italijanske pokrajine Abruci, Katoliške akcije, klerikov, študentov, mladine

Atributi: Upodabljajo ga običajno kot mladeniča v značilni redovni obleki, z rokami, sklenjenimi v molitev. Ob sebi ima lahko tudi križ in lilijo.



Rodil se je leta 1838 in umrl na novega leta 1862. Papež Leon XIII. ga je imenoval »Alojzij današnjih dni«. Mati mu je kmalu umrla. Gabrijel, enajsti od trinajstih otrok v družini, je pri krstu dobil ime Frančiška Asiškega, saj se je rodil v njegovem mestu. Pozneje so se preselili v Spoleto. Frančišek je bil zelo nadarjen, po naravi pa nagle jeze, nagnjen k nečimrnosti in željan zabave. Ljubil je veselo družbo - kot nekoč njegov patron - gledališče, romane, hodil na lov, prav posebno pa je ljubil ples, zato so mu rekli »plesalec«.

Bil je posveten v pravem pomenu besede, vendar je ostal veren in pošten. Napadla pa ga je nevarna bolezen - tedaj je sklenil, da pojde v samostan, če ozdravi. Ozdravel je, obljube pa ni spolnil. Napade ga nova bolezen, tedaj obljubo obnovi. Ozdravi - s samostanom pa spet odlaša. Na lovu pade, razbije si nos, puška se mu sproži in ga rani po glavi, pa se še ne more odločiti. Tedaj mu umrje za kolero najljubša sestra Marija. »Zdaj bom nemudoma zapustil svet!« Toda oče je rekel: »Ee, Frančeško ni za samostan.« In Frančeško se je spet navezal na svet.

Na praznik Marijinega vnebovzetja je bila v Spoletu procesija z milostno podobo božje Matere in Frančišku se je zazdelo, kakor da ga je Marija ostro pogledala in v srcu je zaslišal glas: Frančišek, svet ni zate, pojdi v samostan. Na jesenski god žalostne božje Matere je Frančišek Possenti prejel redovno obleko pasijonistov in ime »Gabrijel Žalostne Matere božje«. Umrl je za jetiko. Sam si je želel, da bi umrl mlad, da mu z leti ne bi opešala gorečnost, in za jetiko, da bi dolgo bolehal in se tem bolje pripravil na smrt.

»Moj dobri Filip, hočeš priti k Bogu v nebesa? Tedaj se varuj, prosim te in rotim, varuj se slabih prijateljev in nikar ne hodi v slabo gledališče!« (Gabrijelovo pismo prijatelju). Goduje 27. februarja.
Nazaj na vrh