Evangelij nas pelje v puščavo, kjer se po štiristo letih Božje tišine zasliši glas preroka: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 3,2). Janezova beseda je ostra, ker mora prebiti trdo človeško srce. Judje so v Janezu prepoznali preroka, saj je bilo v njegovi pojavi nekaj Elijevega: »Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij« (Mt 3,4), hranil se je z divjim medom in kobilicami, prav kakor Elija. Vse je kričalo: Bog se je vrnil med svoj narod! Pripravite se! Zato evangelij v njem prepozna tistega, »o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« (Mt 3,3)

A Janezov poziv ni romantična priprava na praznike, ampak zahteva metanoio – radikalen preobrat. Ne gre le za kesanje kot čustvo, ampak za spremembo smeri. Novo življenje.

Janez ve, da greh ni samo slaba navada. Greh je vez. O tem priča podoba iz rimskih časov. Ko so hoteli človeka kaznovati na najokrutnejši način, s...