Zapri
Iskanje

Gašper Dovžan o začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 27. 08. 2021 / 06:24
Oznake: Politika
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 27.08.2021 / 07:06
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Gašper Dovžan o začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU

Gašper Dovžan o začetku slovenskega predsedovanja Svetu EU
Gašper Dovžan: Prvi mesec predsedovanja lahko ocenimo kot uspešen. FOTO: MZZ
S 1. julijem letos je Slovenija iz rok Portugalske prevzela polletno predsedovanje Svetu Evropske unije.

Za Slovenijo je to že drugo predsedovanje, prvič je bila na čelu Sveta EU v prvi polovici leta 2008, ravno tako pod vlado Janeza Janše. Tokrat je z Nemčijo in Portugalsko del 10. predsedniškega tria, države so skupaj oblikovale program predsedovanja, iz katerega so nato izpeljale vsaka svoje prioritete. Letošnje slovensko predsedovanje poteka pod sloganom »Skupaj. Odporna. Evropa.«

O prvih (skoraj) dveh mesecih predsedovanja Slovenije Svetu EU, tudi v luči dogajanja v Afganistanu, o domačih in mednarodnih odzivih in o izzivih, ki našo državo še čakajo do konca koledarskega leta, ko bo predsedovanje predala Franciji, smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na Ministrstvu za zunanje zadeve Gašperjem Dovžanom.

Gašper Dovžan je državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve in nekdanji svetovalec predsednika vlade za evropska in zunanjepolitična vprašanja.

Kako bi ocenili prvi mesec in pol slovenskega predsedovanja Svetu EU? Kakšne domače in mednarodne odzive dobivate? 

Prvi mesec predsedovanja lahko ocenimo kot uspešen. Slovenskemu predsedstvu je kljub nepredvidljivem položaju zaradi pandemije covida-19 uspelo izpeljati vsa načrtovana ministrska srečanja v fizični obliki. Prav zaradi tega smo v julij namreč umestili glavnino neformalnih zasedanj, ki so v času predsedovanja načrtovana v Sloveniji. Odzivi pa so bili večinoma zelo pozitivni, tako glede vsebinske kot tudi logistične izvedbe. V pogovorih s predstavniki drugih evropskih držav, s katerimi na vseh ravneh redno usklajujemo naše delo, je na splošno zaznati široko podporo prednostnim nalogam, kot si jih je zastavila Slovenija.

Sredstva v višini 672 milijard evrov bodo pospešila in okrepila proces okrevanja v državah članicah. Pomagala nam bodo pri okrevanju po krizi, hkrati pa bodo usmerjena v doseganje novih ciljev – povečanje odpornosti, ozelenitev in digitalizacijo.

Mislim, da se slovensko predsedstvo že v tej zgodnji fazi lahko pohvali z lepim pregledom dosežkov. V juliju nam je tako uspel pomemben korak na poti k vzpostavitvi evropske zdravstvene unije. Slovensko predsedstvo je doseglo dogovor med državami članicami o okrepitvi nalog Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ECDC in glede vzpostavljanja novih pravil o čezmejnih nevarnostih za zdravje, ki predvidevajo vzpostavitev načrtov pripravljenosti na pandemije in evropske usklajevalne mehanizme.

Uspešno teče delo tudi glede izvajanja načrtov za okrevanje. V juliju je bilo potrjenih 16 Nacionalnih načrtov za odpornost in okrevanje, s čimer je omogočen začetek izvajanja naložb in reform v državah članicah. Sredstva v višini 672 milijard evrov bodo pospešila in okrepila proces okrevanja v državah članicah. Pomagala nam bodo pri okrevanju po krizi, hkrati pa bodo usmerjena v doseganje novih ciljev – povečanje odpornosti, ozelenitev in digitalizacijo.

Gašper Dovžan: Eden najpomembnejših dogodkov bo zagotovo srečanje voditeljev EU in Zahodnega Balkana, ki je 6. oktobra načrtovano na Brdu pri Kranju. FOTO: Mario Salerno/European Union

Katere dogodke ali aktivnosti zadnjih sedmih tednov, povezane s predsedovanjem, bi izpostavili? 

Na poti k uresničevanju prednostnih nalog slovenskega predsedstva so v organizaciji resornih ministrstev v juliju potekala številna neformalna in formalna zasedanja, tako v Bruslju kot v Sloveniji. Na strani Ministrstva za zunanje zadeve velja posebej izpostaviti razpravo ministrov za EU zadeve, ki je bila osredotočena na krepitev odpornosti Evropske unije na krize – pri čemer gre za eno od ključnih prioritet slovenskega predsedstva, usmerjeno v krepitev odpornosti Evropske unije. Predvsem gre za odziv na pandemijo covida-19 in njene nepredvidene učinke, s katerim želimo zagotoviti, da bo EU v prihodnje bolje opremljena za morebitne krizne dogodke. Obstajajo namreč številni »horizontalni« izzivi, ki se nanašajo na različne vrste kriz (zdravstvene, naravne, kibernetske, …). Ker so izzivi EU tudi izzivi Zahodnega Balkana in obratno, je ključno, da jih obravnavamo skupaj, zato so v razpravi sodelovali tudi predstavniki Zahodnega Balkana. Ministri so podprli prizadevanja slovenskega predsedstva za bolj strukturiran pristop k odzivanju na prihodnje krize.

V pogovorih s predstavniki drugih evropskih držav, s katerimi na vseh ravneh redno usklajujemo naše delo, je na splošno zaznati široko podporo prednostnim nalogam, kot si jih je zastavila Slovenija.

Pozornost posvečamo tudi Konferenci o prihodnosti Evrope. Konferenca je proces posvetovanja z evropskimi državljani o tem, v kakšni Evropi si želijo živeti v prihodnosti. Namenjena je pogovorom o številnih tematikah, ki zadevajo najširši izbor tematik – od vprašanj, povezanih z zdravjem in okrevanjem Evropske unije po pandemiji covida-19, soočanja s podnebnimi spremembami do digitalne transformacije evropske družbe in vloge EU v svetu. Slovenija ima, kot predsedujoča Svetu EU, v času do konca letošnjega leta še posebej pomembno vlogo, saj v okviru Izvršnega odbora konference predstavlja stališča držav članic. V času slovenskega predsedovanja se bodo v okviru konference po vsej Evropi odvijali t.i. državljanski paneli in plenarna zasedanja v Strasbourgu, katerih cilj je nasloviti omenjene teme. Svoje predloge za prihodnost lahko predstavijo tudi slovenski državljanke in državljani ter njihove organizacije, in sicer prek posebne digitalne platforme, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku. Vsekakor spodbujamo, da to možnost izkoristijo tudi bralci vašega spletnega portala, da se bo tako v Evropi lahko slišal njihov glas.

Kateri bodo glavni poudarki do konca predsedovanja?

Tematikam v okviru razprave o prihodnosti Evrope smo na Ministrstvu za zunanje zadeve letos v celoti posvetili tudi 16. Blejski strateški forum s široko mednarodno udeležbo. Pri čemer velja izpostaviti razpravo evropskih voditeljev, ki bodo spregovorili o poglavitnih strateških izzivih Evrope in iskali rešitve zanje. Vidni nekdanji voditelji pa bodo razmišljali o vprašanjih dosedanjega in prihodnjega razvoja evropskega sodelovanja in razumevanja skupnih izzivov.

Tematikam v okviru razprave o prihodnosti Evrope smo na MZZ letos v celoti posvetili tudi 16. Blejski strateški forum s široko mednarodno udeležbo. Pri čemer velja izpostaviti razpravo evropskih voditeljev, ki bodo spregovorili o poglavitnih strateških izzivih Evrope in iskali rešitve zanje.

Eden najpomembnejših dogodkov bo zagotovo srečanje voditeljev EU in Zahodnega Balkana, ki je 6. oktobra načrtovano na Brdu pri Kranju. Slovenija je v preteklosti z različnimi pobudami, kot sta denimo proces Brdo–Brioni in Blejski strateški forum, pomembno prispevala k približevanju držav regije k EU ter bila ena od najbolj aktivnih članic pri promociji regije v institucijah EU. Slovensko predsedovanje je priložnost, da to nadaljujemo in nadgradimo. V okviru srečanja je tako predviden sprejem skupne deklaracije, ki bo celovito opredelila področja skupnega interesa za sodelovanje. Pričakujemo, da bo dogodek posredoval pomembno ponovno politično sporočilo o geostrateškem pomenu regije za EU ter omogočil prispevek pri reševanju socialno-ekonomskih posledic pandemije covida-19 in pomoč pri okrevanju gospodarstev v državah Zahodnega Balkana z uveljavitvijo strateških orodij, kot so Ekonomski in investicijski načrt, Zelena agenda, Agenda za mlade in druga orodja.

Gašper Dovžan: Prvi odzivi so bili večinoma zelo pozitivni, tako glede vsebinske kot tudi logistične izvedbe. FOTO: Tatjana Splichal

Koliko bodo na predsedovanje vplivale razmere v Afganistanu in posledice, ki bi jih utegnil talibanski prevzem oblasti pomeniti za Evropo (predvsem migrantski cunami)? 

Seveda mora biti država, ki predseduje Svetu EU, pripravljena na morebitne nepredvidene dogodke, ki zahtevajo nagel in usklajen odziv. Nastale razmere v Afganistanu po prevzemu oblasti talibanov pozorno in aktivno spremljamo. Položaj v Afganistanu je obravnavan v različnih formacijah Sveta EU, tudi tistih, ki jih organizira oziroma jim predseduje Slovenija. Sprememba oblasti bo zagotovo imela posledice tudi na varnostno situacijo v regiji. Jasno je, da si nihče ne želi, da pride do zaostritve migracijskih pritiskov v smeri evropskih držav, kakršnega smo imeli pred leti v času najhujše krize v Siriji. Slovenija si bo prizadevala, da se to ne zgodi, in za enoten pristop EU, kar vključuje položaj ranljivih skupin in tudi sodelovanje s sosednjimi državami Afganistana. Potreben je razmislek o mandatu misije OZN v Kabulu (UNAMA) in morebitni razširitvi njenih pristojnosti tudi na spremljanje spoštovanja človekovih pravic in vladavine prava v državi.

Jasno je, da si nihče ne želi, da pride do zaostritve migracijskih pritiskov v smeri evropskih držav, kakršnega smo imeli pred leti v času najhujše krize v Siriji. Slovenija si bo prizadevala, da se to ne zgodi, in za enoten pristop EU, kar vključuje položaj ranljivih skupin in tudi sodelovanje s sosednjimi državami Afganistana.

Vsekakor želimo, da se nakopičene težave Afganistana rešujejo v samem Afganistanu oziroma v njegovi neposredni soseščini. Ne glede na to pa v danih zaostrenih razmerah čutimo posebno odgovornost za pomoč državljanom EU in lokalnemu osebju oziroma sodelavcem, ki so sodelovali z državami članicami EU oziroma z delegacijo EU v Afganistanu. Tu skušamo pomagati tistim, katerih življenja so ta trenutek neposredno ogrožena. Sloveniji je že uspelo premestiti enega sodelavca Slovenske vojske iz Afganistana z družino, za enega in njegovo družino so prizadevanja še v teku. Prav tako smo v okviru skupnega evropskega dogovora za sedaj pripravljeni sprejeti do pet sodelavcev EU skupaj z družinami.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh