Glas upokojencev proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Glas upokojencev proti zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Dokler nima vsak bolnik svojega izbranega zdravnika, dokler ni urejena paliativna oskrba in dokler ne zaživi dolgotrajna oskrba, ni čas za takšen zakon, so na novinarski konferenci 22. oktobra opozorili v stranki Glas upokojencev.
Upokojena zdravnica Majda Zbačnik je dejala, da samomora ne gre prelagati na zdravstvene delavce. "Vse zdravniške organizacije, verske skupnosti in ljudje dobre volje, ki spoštujejo temeljno civilizacijsko normo spoštovanja življenja odklanjajo evtanazijo. Urediti pa moramo paliativno oskrbo." Nujno je, da se vzpostavijo paliativne enote tako v bolnišnicah kot tudi v domovih za starejše. Hkrati bi morale delovati mobilne enote, ki bi obiskovale ljudi na domu. Zavrnila je navedbe, da sodobna medicina ne more pomagati ljudem, ki neznosno trpijo. Po njenih besedah danes te možnosti obstajajo. "Ko pa se tistim, ki zelo trpijo, njihove bolečine odpravijo ali vsaj zmanjšajo, izgine tudi njihova želja po smrti," je povedala. "Njihova želja po smrti je v bistvu klic po pomoči," je dodala. Majda Zbačnik je opozorila še na zlorabe, ki se dogajajo v državah, kjer imajo urejeno evtanazijo. "Glasujte proti in zahtevajmo zakonodajo, ki bo v skladu z etično-moralnimi normami."
Na novinarski konferenci sta spregovorila Pavel Rupar in zdravnica Majda Zbačnik. FOTO: Glas upokojencev
Stranka Glas upokojencev se bo prijavila kot organizator kampanje, je na današnji novinarski konferenci stranke Glas upokojencev in društva Inštitut 1. oktober dejal predsednik obeh Pavel Rupar.
Podpirajo zbiranje podpisov za referendum proti pokojninski reformi
V stranki Glas upokojencev so se danes opredelili še do enega referendumskega odločanja, ki se napoveduje. Delavska koalicija namreč zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma o pokojninski reformi. Rok za zbiranje 40.000 podpisov se bo iztekel 11. novembra. Rupar je pozval k oddaji podpisa za razpis referenduma, saj reforma po njegovih besedah prinaša nižje pokojnine.
Delavska koalicija opozarja, da bo po reformi treba delati dlje, referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bo daljše, realna vrednost pokojnin pa nižja. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti medtem pojasnjuje, da bodo pokojnine s kombinacijo referenčnega obdobja in višjega odmernega odstotka v povprečju odmerjene višje za šest do 14 odstotkov, pri čemer bodo največ pridobili tisti z najnižjimi dohodki.
Prav tako po njihovih navedbah ne drži trditev, da bomo vsi delali dlje ali celo do 67. leta. Osnovno vodilo pri reformi je namreč upokojitev po 40 letih dela, vendar ne pred 62. letom.



