Davnega leta 1950 so ustanovili Evropsko radiodifuzno zvezo (EBU), da bi omogočili žive prenose športnih in kulturnih dogodkov med državami. Na začetku je imela 23 članic. Šest let pozneje, 24. maja 1956, je zveza po vzoru priljubljenega filmskega festivala v Sanremu organizirala prvo pevsko tekmovanje v Luganu v Švici. Na njem je sodelovalo sedem držav, vsaka pa je predstavila dve pesmi. Zmagala je pesem Refrain v izvedbi domačinke Lys Assia. Ta pevka je Švico še dvakrat zastopala na Pesmi Evrovizije. Ko je bila stara krepko čez 80 let, pa se je na švicarskem predizboru še dvakrat potegovala za nastop.

Leta 1956 je Evropska radiodifuzna zveza organizirala prvo pevsko tekmovanje v Švici.

Magnet za množice

Tekmovanje za Pesem Evrovizije (ime se uporablja od leta 1960) je kmalu preraslo v enega največjih televizijskih dogodkov na svetu. Članice EBU-ja so postale tudi nacionalne radiotelevizijske organizacije neevropskih držav, ki so znotraj evropskega radiodifuznega območja v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Zato smo lahko spremljali nastope Izraela, Maroka, Armenije in Azerbajdžana. Izjema je Avstralija, ki je leta 2015 dobila povabilo k sodelovanju zaradi dolgoletnega prenosa tekmovanja. Doslej je na Pesmi Evrovizije nastopilo 52 različnih držav. Največ jih je sodelovalo leta 2008, in sicer kar 43.

V zadnjih letih si Pesem Evrovizije ogleda dobrih 160 milijonov gledalcev. Na Islandiji je leta 2024 prenos spremljalo 96 odstotkov prebivalcev, na Švedskem pa 87 odstotkov. Največ gledalcev si je tekmovanje v živo ogledalo leta 2001 na nogometnem stadionu v Københavnu, kjer se je zbralo več kot 35.000 ljudi.

Še brez zmage

Slovenija na Evroviziji nastopa od leta 1993. Do letošnjega leta je manjkala le dvakrat. V času Jugoslavije pa so slovenski izvajalci sodelovali štirikrat. V šestdesetih letih sta nastopila Berta Ambrož in Lado Leskovar, v sedemdesetih letih pa Eva Sršen ter skupina Pepel in kri, ki je s pesmijo Dan ljubezni osvojila 13. mesto. To ni bil edini nastop te priljubljene skupine. Leta 1990 so bili spremljevalni vokalisti italijanskega pevca Tota Cutugna, ki je zmagal s pesmijo Insieme: 1992. Tekmovanje je bilo v Zagrebu, saj je eno leto prej slavila hrvaška skupina (zastopala je Jugoslavijo) Riva s pesmijo Rock me Baby. Najvišja uvrstitev Slovenije je sedmo mesto. Leta 1995 se je nanj zavihtela Darja Švajger, leta 2001 pa Nuša Derenda. Slovenski predstavniki so šestnajstkrat peli v slovenščini, dvanajstkrat v angleščini in dvakrat v obeh jezikih. Vendar tudi letošnja Pesem Evrovizije ni minila brez Slovencev. Eva Marija Kavaš Puc je zastopala Luksemburg, kjer skupaj s starši živi že dobrih dvajset let.

Najvišja uvrstitev Slovenije je sedmo mesto.

Revolucija

Luksemburg spada med najuspešnejše udeležence Evrovizije. Predstavniki te majhne države so zmagali petkrat. Več zmag (7) imata samo Irska in Švedska. Irska je v devetdesetih letih zmagala kar trikrat zapored. Dve zmagi, leta 1980 in 1987, je prispeval pevec Johnny Logan, ki je bil kot pisec besedila soudeležen tudi pri tretji. Dvakrat je zmagala tudi švedska pevka Loreen. Prvo zmago je leta 1974 Švedski prinesla skupina ABBA s skladbo Waterloo. To je bila ena največjih prelomnic v zgodovini Evrovizije. Do takrat so prevladovali statični nastopi z orkestri ter klasičnimi šansoni in baladami. ABBA pa je v tekmovanje vnesla sodobne prvine popa in rocka. Člani skupine so z bleščečimi oblačili, čevlji z visokimi petami in energičnim nastopom občinstvo spravili na noge. Od takrat naprej je odrski nastop enako pomemben kot besedilo in melodija.

Med najbolj znanimi evrovizijskimi zmagovalci je tudi Celine Dion. Švicarska televizija jo je leta 1988 izbrala kot neuveljavljeno dvajsetletno kanadsko pevko. Ta odločitev je bila zadetek v polno, saj je Celine Dion Švici prinesla šele drugo zmago na tem tekmovanju. S pesmijo v francoščini je le za eno točko premagala drugo uvrščenega predstavnika Združenega kraljestva. Po tej zmagi je njena prepoznavnost v Evropi hitro narasla in ji odprla pot do svetovne slave.

Nastop skupine ABBA je bila ena največjih prelomnic v zgodovini Evrovizije.

Po podobni poti je šla tudi Vicky Leandros. Rodila se je v Grčiji, nato pa se je z družino preselila v Nemčijo. Pri osemnajstih letih je nastopila za Luksemburg s pesmijo L'amour est bleu. Osvojila je četrto mesto, pesem pa je postala svetovna uspešnica. Dokončno je zaslovela leta 1972, ko je Luksemburgu prinesla zmago s pesmijo Apres Toi. Ploščo s to skladbo so prodali v več kot 5,5 milijona izvodih.

Članek je bil objavljen v reviji Radovednež (05/2026).