Srečanje mladinskih pevskih zborov na Rakovniku, v nedeljo 9. februarja, je bilo veličastno doživetje. »Zelo se učim, da vidim celoto, jasno pa vidim, kam moramo priti, in iz vseh sodelujočih želim izvabiti kar najboljše in največ. Ko zazvoni zvonček za začetek sv. maše, povabim še sv. Cecilijo ter sv. Janeza Boska in gremo naprej s skupnimi močmi. Čeprav naporno, je tako zelo polno in navdihujoče.«

Odločujoč trenutek

Polona Stegu izhaja iz obrtniške družine in ima še štiri leta starejšega brata. »Oče je bil mizar in nismo bili glasbeno dejavni, se pa spominjam, da je rad prepeval, kar mi je bilo zelo všeč.« In ko je doma med kasetami našla Händlovo Alelujo, je bilo to zanjo nekaj božanskega. Posebna iskrica se je v njej prebudila, ko je bila stara okoli šest let in je obiskala pianistični koncert. »Gospa ni igrala samo po črno-belih tipkah, ampak je zvoke izvabljala tudi brenkajoč po klavirskih strunah in klavir uporabila tudi kot harfo. Prevzelo me je in potem sem doma dolgo vztrajal...