Današnji godovnjak prihaja iz župnije Starše na Dravskem polju. Svoje poslanstvo v duhovništvu živi že 18 let, ves ta čas pa ga je njegova pot vodila po slikoviti Koroški. Kot kaplan je začel v Mežiški dolini na Prevaljah, nato je nadaljeval kot župnik v Dravski dolini na Muti, zdaj pa je že dobre pol leta župnik v Mislinjski dolini v Slovenj Gradcu. 

V prostem času se Marko rad opravi na kolo s prijatelji po razgibanih koroških poteh, ki ponujajo neomejene možnosti. FOTO: Osebni arhiv 

Kdo je zaslužen, da vam je ime Marko?

Mama si je želela Blaža, ker je bilo tako ime pradedku. Moj krstni boter jo je nato pregovoril, ker je on želel imeti Blaža (čeprav ga potem ni imel), potem pa sta mi z očetom dala ime Marko.

V čem vidite največjo podobnost s svetnikom, po katerem nosite ime? Kakšen zgled vam predstavlja?

Uf, to je že skoraj predrzno, da bi se primerjal s težkokategornikom, kot je sv. Marko. Denimo to, sv. Marko je napisal najkrajši evangelij, jaz pa tudi ne pišem preveč rad dolgih stvari. Po drugi strani pa z malo besedami povedati veliko stvari … tudi tu mi je zgled, pa verjetno še komu.

Tudi sami ste, tako kot sv. Marko, sledili Jezusovemu klicu. Kje še vidite stične točke z vašim nebeškim zavetnikom?

Absolutno to, kar ste že omenili, duhovništvo. Pa to, da imam rad Božjo besedo, pravzaprav sem jo v zadnjih letih na nek način začel na novo odkrivati in jo še bolj vzljubil.

Marko Drevenšek skupaj z mladimi na Sv. Primožu nad Muto. FOTO: Osebni arhiv 

Ime Marko je pri nas po pogostnosti med moškimi imeni na 3. mestu. Zakaj mislite, da je ime Marko med Slovenci tako priljubljeno?

V preteklosti gotovo zaradi pomembnosti svetnika. V času mojega rojstva pa mislim, da ni več pretehtal pobožni vzgib, ampak bolj všečnost imena. Mi je pa žal, da je to ime zadnja desetletja v upadanju.

Pred časom me je prijateljica vprašala, kako bi dala ime svojemu otroku. Predlagal sem ji, da če bo fant, naj mu da ime Marko, ker je to zame najlepše moško ime.

Takoj me je zavrnila, nato pa je svojemu sinu dala ime Marcel, ne vedoč, da je to izvorno pomanjševalnica za Marko, torej Markec.

Evangelista Marka upodabljajo s krilatim levom, ki je tudi simbol njegovega evangelija, z odprto knjigo, črnilom in peresnikom. Kakšen pomen nosi krilati lev?

Simboli evangelistov, človek, lev, vol in orel, imajo starozavezni izvor v videnjih preroka Ezekiela, ki je ob teh štirih krilatih bitjih izkusil Gospodovo veličastvo. Evangeliji imajo ravno to vlogo, da nam vsak na svoj način odpre oči za Gospodovo veličastvo, tudi Markov.

Sv. Marko je med drugim priprošnjik za dobro vreme in dobro letino. FOTO: Arhiv Družine

Ob njegovem godu so se (ponekod še vedno) vrstile t. i. »Markove prošnje procesije«. Te so po navadi šle po poljih in njivah, ljudje pa so ob prepevanju »velikih litanij« vseh svetnikov prosili za varstvo pred naravnimi katastrofami, za lepo vreme in dobro letino. Kako se ta tradicija ohranja ali spreminja v sodobnem času? Ali jih sploh še imamo?

Kot kaplan sem še bil priča tem procesijam, pozneje pa ne več. So samo en način, kako se Bogu priporočiti za lepo vreme in priznati odvisnost od Njega. Bolj kot zamiranje teh procesij me boli, da si ljudje domišljamo, da sami vse zmoremo. Kako blagodejno je biti odvisen od Boga. Jaz, ubogi človek, ne rabim biti vsemogočen. In ker se lahko spočijem v »senci Njegovih peruti«, kot pravi psalmist (Ps 17), lahko v svoji omejenosti živim veselo, osvobojeno življenje.

Katere so bile najtežje odločitve, ki ste jih sprejeli v svojem duhovniškem življenju? Kdaj ste se obrnili na sv. Marka?

Gotovo se jih je kar nekaj nabralo. Moram priznati, mnoge so me precej stale in me duhovno ranile, se pa najdejo tudi dobre odločitve. Vesel sem, da sem skupaj s še tremi brati duhovniki zbral dovolj poguma in prosil nadškofa Cvikla, da nam omogoči življenje v duhovniški skupnosti.

Duhovniška skupnost v Slovenj Gradcu. FOTO: Osebni arhiv 

Tu mi sv. Marko gotovo ne bo zameril, da se nisem obračal nanj, ker je v bratskih odnosih z ostalimi svetniki in ne konkurent. Čeprav sem ponosen na svojega patrona, sem se očitno pogosteje obračal na sv. Frančiška Asiškega in na sv. Janeza Boska. Ta dva sta mi že dolgo zelo blizu.

Sv. Marko je umrl mučeniške smrti. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Benetke, kjer so v 11. stoletju njemu v čast sezidali veličastno baziliko, od tam pa se je češčenje sv. Marka razširilo tudi v naše dežele, kar je razvidno iz številnih njemu posvečenih cerkva.

Lahko delite kakšno zanimivo izkušnjo ali anekdoto iz vašega duhovniškega življenja, ki vas je najbolj navdihnila ali v vas pustila močan vtis?

Govorimo o sv. Marku, pa o levu, podobi Gospodovega veličastva … Eno najlepših zrenj Gospodovega veličastva doživljam pri spovedovanju. Ne pretiravam, tukaj se dobesedno naužijem zrenja Gospoda kot prej omenjeni prerok Ezekiel. Iskreno vabim vsakega od vas, ki to bere, da Gospodu dovoli, da deluje v vašem življenju. Mogočnost spovedi sem prvič doživel v Medžugorju. Že kot duhovnik sem bil tam s skupino mladih. Kar se je tam dogajalo, ne znam opisati z besedami.

Letošnja cvetna nedelja. FOTO: Jerneja Golob 

Kateri vidik iz življenja in dela sv. Marka se vam zdi najbolj pomemben v današnjem času? Kako bi lahko te nauke uporabili v sodobni družbi?

Pred časom sem prebral roman o sv. Pavlu z naslovom Apostol. Mojo pozornost je pritegnilo mesto v knjigi, ki opisuje odnos med sv. Pavlom in sv. Markom. Prvi hip sem bil šokiran, ko sem prebral, kako je Marko Pavlu povzročal nevšečnosti. Da moj patron povzroča težave, in to Pavlu?! Sedaj mi je jasno. Moj patron ni nedosegljiv svetniški ideal. Je človek, ubog, omejen, računa pa na Boga. Lahko bi se zgrizel, kako ni popoln, in celo življenje obtičal v tem. Pa gre skupaj z Bogom naprej in postane del Božje zgodbe o uspehu.